Včeraj sem se napotil proti Mgarr-ju. V bljižini te vasice se nahaja kraj, kjer se lahko odklopiš od vsakdanje norije.

“Cerativity vortex” je mali prostor za katerega skrbijo prostovoljci iz društva Why not? To je drušvo, ki organizira različne projekte in delavnice, večinoma v sonaravnem in hipijevskem duhu. V kreativnem vrtincu, kot pravijo prostoru imajo stalni tabor. Prostor je namenjen ustvarjanju, druženju, učenju in sprostitvi. V sklopu kampa imajo tudi nekaj vrtičkov, kjer gojijo povrtnine ter poizkušajo različne sonaravne pristope. Organizirali so se tudi pri gradnji nekaterih manjših objektov, ki jih uporabljajo za svoje delavnice. Med njimi so tudi veliki tipi, ki služi kot savna, kupola zgrajena iz bambusovih palic je eden večjih pokritih prostorov, mali nadstrešek nad mizo, kjer imajo tudi malo knjižnico ter neverjetno prijetna hišica na drevesu.

Vortex sem planiral obiskati za cel vikend, soboto in nedeljo. Žal mi to ni uspelo, izgovor je bil, da še nisem 100% na področju zdravja. Prišel sem v nedeljo v zgodnjem popoldnevu, v knjižnici našel knjigo (med vsemi sem izbral eno, ki ni bila pretirano “tripy”), nato pa sem se zavlekel v eno od visečih mrež, kjer sem do večera knjigo tudi prebral. Ko se je najmočnejše sonce umaknilo, sem si še skuhal večerjo na alkoholnem gorilniku, ki sem ga pred tedni naredil sam (odlična pogruntavščina). Kmalu po večerji, ko sem se počasi odpravljal domov, je v kam prišel eden od prostovoljcev. Ostali (nekaj jih v kampu celo živi) nedelje običajno izkoristijo za uživanje na plaži. Edvard je prišel po boben za delavnico, ki se bo odvijala zvečer. Povprašal sem ga, če me lahko zapelje do avtobusne postaje in z veseljem mi je ustregel.

Več kot očitno bom moral obisk ponoviti, mogoče za kak dan več, da spoznam še druge prostovoljce.