Izgubljen zapis – oljke in Te Mata

Po neobičajno dolgih parih tednih miru na blogu ste mi nekateri poslali sporočilo, če sem še živ in če sem popolnoma obupal nad blogom. Vaših sporočil sem bil (kot ponavadi) izredno vesel. Lepo je dobiti občutek, da berete o mojih popotovanjih, še lepše je, ko moj zapis vzbudi dodatno zanimanje in poraja vprašanja (ta so vedno dobrodošla spodaj, v komentarjih, preko emaila, družbenih omrežji ali preko poljubnih drugih kanalov).

Dolga tišina je bila posledica rahlih tehničnih tehničnih težav na blogu, udežbe na tečaju ter pomanjkanja časa pred tečajem. Nekje v koncu septembra sem sicer napisal en zapis, a se je zaradi tehničnih težav izgubil na smetišču interneta.

Hiter povzetek tega zapisa in nekaj pripadajočih slik objavljam spodaj;


V zadnjih parih tednih sem imel precej ustaljen urnik. Živel sem v hostlu v Napier-u in delal po različnih nasadih oljk. V pomladnem času, le nekaj tednov po spravilu lanskega pridelka je glavno delo v nasadih oliv škropljenje in obrezovanje dreves. Oljke se obrezuje z malo motorno žago, kar je precej naporno delo. Ker pa za podaljšanje vize potrebujem plačilne liste iz kmetijstva in je bilo delo relativno pošteno plačano, sem z veseljem poprijel. Z menoj je delal še kolega iz hostla (ja, Nemec:) in najin šef, lastnih enega izmed največjih nasadov oljk v Novi Zeladiji.

Po dolgem delavnem dnevu sem si doma pripravil večerjo in malico za naslednji dan. Kdaj smo z družbo spili kako pivo ali pa sem čas zapravljal na spletu. Zadnji vikend pred odhodom proti severu sva se s sostanovalko iz hostla dobila s kolegom (Slovencem) in njegovo sostanovalko in skupaj smo se podali na izlet na par turističnih točk v okolici. Podali smo se na vrh Te Mata (kjer so res vzorno urejene tudi poti za kolesarje), se ustavili pri slapu Maraetotara (kjer oni še niso bili), nato pa v malem mestecu Waimarama skuhali kosilo ob obali.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.