Monthly Archives: November 2016

Tajski tatu

Zadnjih nekaj dni je bilo krvavih. Z Zoltanom sva se na otoku Phangan srecala se z parimi kolegi, ki jih je Zoltan spoznal preden sem prišel v ta konec. Odločili smo se, da najamejo mopede in si z njimi ogledamo otok. To sva, kot mnogi popotnik Tajskem, prakticirala že v Pai-u. Tam sva sicer najela le enega in se z njim vozila oba. Tu pa je bilo bolj praktično, da si vsak najame svojega. Kako nevarno je to lahko sva vedela že lep čas, saj sva tekom potovanja srečala mnogo turistov z obvezami, praskami in zgodbami o svojih nesrečah in visokih odškodninah za škodo na mopedu. Nesrečam na motorji se tu ljubkovalno teče Tajski tatu.

Preden te zgradbi panika, oba sva otok zapustila brez kakršnihkoli nesreč in podobnih težav. Vseeno sva v parih dneh bila priča vsaj 4 nesrečah na motorji. Nekatere od teh sva videla zelo od blizu, za nekatere sva slišala prvoosebne izpovedi, žal pa sta se ponesrečila tudi kolega iz Kanade in Slovankinja, ki sva jo dan prej spoznala v hostlu.

V zadnjih nekaj dneh sva tako na lastni koži spoznala, kako priročen način prevoza je najet moped, prek drugih pa sva se naučila tudi, da je zadeva lahko tudi boleča.

Čevlji na ulici

V Sloveniji je normalna navada, da se ob vhodu v stanovanje sezujemo. V Španiji,na primer,te navade ne prakticirajo praktično nikjer in v vse,tudi stanovanjske prostore. Na Tajskem pa, zanimivo, to navado peljejo v skrajnost. Sezujejo se preden vstopijo v tempelj, kar je nekako razumljivo, ampak tudi, ko vstopajo v nekatere trgovine, bare in tudi hostle.

Spalni vlak

Po eni noči in dvema dnevoma v Bankoku,sva noč iz torka na sredo ponovno izkoristila za potovanje. Tokrat sva uspela dobiti spalni vagon. Namenjena sva bila na jug, proti otokom.

Vožnja z vlakom je bila prijetna, sveža posteljnina je dišala po sivki, med vožnjo pa sem poslušal epizodo mojega ljubega podcast-a. Žal pa sem se prebudil z polnim nosom in slabega počutja. Verjetno zaradi ventilator, ki je pihal po meni celo noč. Pa ravno sedaj, ko greva v paradiž za potapljanje. :(

Produktiven dan

Danes je bil produktiven dan. Dopoldne je bilo sicer bolj počasno, a ko se je opoldne Zoltan vrnil mesta z motorjem, se je začela akcija. V planu sva imela ogled nekaterih znamenitosti okrog mesta Pai. Najprej sa se peljala proti t.i. kanjonu. Ker sva ob poti zagledala znak za slap, sva se pred tem odpravila se tja. Po ohladitvi v senčnem tolminu pod mogočnim slalom sva se odpeljala naprej. Kanjon sicer ni bil ravno to, kar sva pričakovala (to je dolino z reko in ne vrhove gričev) a vseeno zanimivo. Predvsem je zanimivo iz kakih malenkosti lahko nastanejo izredno oblegane turistične “znamenitosti” (tudi zasavje lahko ponudi kaj podobnega in marsikaj boljšega). Po sadnemu shake-u sva pot nadaljevala proti dolini. Vračala sva se o drugi cesti in se na poti ustavila pri zavetišču za slone. Ogledala sva si ogromne živali in se pogovorila s prostovoljko iz Nemčije, ki dela tam. Ker se je že mračilo, sva se odpravila nazaj proti hostlu. Po večerji sva še prevzela žehto, ki sva jo prejšnji dan odnesla v bližnjo pralnico.

Pai 

Za Pai sva slišala, da je mesto, kjer se mnogo popotnikov zatakne za bistveno dlje, kot so načrtovali. Oborožena s to informacijo sva se odločila, da bova bolj produktivna. Ostala bova le kake 3 noči, nato pa se bova prestavila naprej. Danes sva že podaljšala svoj plan na 4. noč. Iz slik je verjetno (vsaj delno) razvidno zakaj.