Tag Archives: valencia

Fallas

Kot sem že omenil v enem od zapisov, sem v sredi marca obiskal Valencijo. Glavni izgovor za popotovanje je bil zaključek festivala Las Fallas. Ta je največji festival v Valencii, dogaja pa se vsako leto nekaj tednov v polovici marca. Tradicija je stara vsaj nekaj sto let. V 18. stoletju so mizarji in tesarji iz Valencie na večer godu svetega Jožefa pred svojo delavnico sežgali lesene odpadke iz delavnice in stojala za sveče, ki jih med poletnimi meseci ne bodo potrebovali več. Tekom desetletji se je običaj izoblikoval v turistično atrakcijo, kot je danes. Večina soseščin v mestu se mnogo mesecev prej začne pripravljati na festival. Delo poteka mnogo mesecev, končno pa skulpture doživijo enako usodo, kot njuni predhodniki nekaj stoletji v preteklosti.

Skulpture, ki jih te samoorganizirane lokalne skupnosti postavijo so resnično občudovanja vredne. Več deset metrov visoki kipi iz lesa in papirja so kot junaki iz novodobnih risank, živih barv in popolnih oblik. Kipi imajo ponavadi politično konotacijo, norčujejo se iz kake absurdne izjave politika, situacije v svetu, v Španiji ali na lokalnem političnem parketu. Ogromne količine materiala, časa in kreativnosti, ki so vidne na površju skulptur, pa niso poceni. Izgradnja ponavadi stane od nekaj deset tisoč evrov naprej. Izgradnja skulpture, ki je letos stala pred mestno hišo naj bi stala 170 tisoč evrov. In teh skulptur je po celotni Valencii nekje med 300 in 500.

Poleg velikanskih Fall so ponavadi še manjše skulpture, ki merijo v višino le kake dva metra. Te se imenujejo ninotos, in so bolj v domeni otrok.

V večeru 19. marca vse te umetnine, tisoče ur dela in sto-tisoče evrov izgine v plamenih. Dogodek se imenuje la crema in je res vreden ogleda.

Še ena izmed zanimivosti, ki sem jih opazil med mojim obiskom, je Valencijska obsedenost nad petardami in ognjemeti. Petarde tekom festivala uporabljajo vsi. Starši spodbujajo svoje otroke (tudi tiste, ki so ravnokar shodili) in jim delijo petarde in drugo pirotehniko. Ognjemet je del protokola pri požigu vsake izmed fall.h

Zanimivi so tudi kostumi, ki jih nosijo Valencijčani. Počasi ugotavljam, da se Španci precej radi oblečejo v tradicionalne obleke. Podobno navdušenje sem kasneje opazil tudi v drugih mestih na drugih prireditvah.

Six weeks: The taste of sea and fire

I’m now in Cartagena for 6 weeks and slowly I’m getting to know the city, the organization and the people here. The last few week are getting busier and busier and I am getting the basic idea of how will the work in summer look like.

During these weeks I’ve been embarking on several missions. In the port I’ve been helping Viktor to repair and renew his love – Annamarie. I was filling the cracks in the wood with the putty (masilla) around the boat and Viktor was polishing the old paint of, so the boat can be fixed with the new protective coating. After the working sessions we usually went out for a beer. On one of these occasions I met mister Agustin that is currently in Cartagena, but lives in Lanzarote, Canary islands. He expressed a wish to have a volunteer also in his organization. Before I got this EVS confirmed, I was planning to go to Canaries with the help of a website that connects volunteers and organizations that need them – workaway.org. So I was happy to send him a link to the page. Through it he’ll hopefully find some people that might be able to help him. If not I just might go there for a month or so after my work here is done.We also started the work in the library in the social center of Santa Lucia. Our first task were to start cataloging the donated books to the database so we’ll later be able to lend them out to people. We also started with the scheduled opening hours for the library. The library will be opened every weekday except Monday day after 4pm.
We also had two courses. The first one was held by Gines and the topic was graphical design and the tools for it. We learned about Indesign and Photoshop, about some basic design ideas and other thinks one should be careful about when designing a poster or a similar material. The other course was about sailing and lateen sail boats. I’ve already written about this course, so I won’t go into details here.  Even though both courses were in Spanish, I managed to pick up some new information and I’m happy that I participated on them.In the last weekend I did my first escape from Cartagena. I aimed for Valencia, where I wanted to check out the festival Las Fallas. Valencia is a nice city and I’m happy that I saw the hassle of the festival like Fallas. However I might want to go back there when the cruds of crazy people go somewhere else.The day after I came back, we went for a sailing trip with schooner type boat (golleta). The wind was low and the sea was just a bit wavy, but it was smooth sail. Unfortunatly we weren’t able to turn the engine of, because it can be moody and not start again. We didn’t want to stay out of the port, so we didn’t risk it. I hear that there will be plenty of more opportunities  to sail in silence.

Valencia

V preteklih dneh sem užival v mojem prvem večdnevnem izletu odkar sem v Cartageni. Odpravil sem se v tretje Špansko mesto, sodeč po številu prebivalcev in pomembnosti. Valencia. Tam se je dogajal največji festival v mestnem koledarju, Las Fallas. Dogodek si zasluži svoj zapis.

Na pot sem se podal v sredo. Zaradi lagodnosti in slabega vremena, sem se odločil, da uporabim spletno stran za deljenje prevozov, blablacar. Stran deluje podobno kot slovenski prevozi.org, le da je rahlo naprednejša (plačilo prek spleta, ocenjevanje prevoznika, …). Prevoz iz Cartagene do Valencije je trajal okrog 3 ure. V mestu sem bil dogovorjen za prenočišče pri kolegici, ki sem jo spoznal na uvodnem treningu za EVS. Med potjo mi je uspelo resetirati telefon čemur je sledila rahla zagata, saj sem PIN za ponoven zagon pustil doma. Z nekaj pomoči neznancev v avtu in novih španskih prijateljev sem uspel rešiti situacijo.

V dobrih treh dneh, kolikor sem ostal v mestu, sem si uspel ogledati nekaj glavnih znamenitosti. Rdeča nit obiska je bil festival in žur, ki ga je spremljal. Domov smo se običajno vračali sredi noči ali v zgodnjih jutranjih urah. Zajtrke smo prestavili na zgodnje popoldne. Kljub za Valencijo obupnemu vremenu, sem uspel videti nekaj glavnih znamenitosti mesta. Mestna četrt Carme, ki je staro jedro mesta, vesoljsko arhitekturo muzeja umetnosti in tehnologije, Plaza de Toros, … Poizkusil sem različne jedi iz mesta, tudi tradicionalno Paella-o in koktajl Agua de Valencia.

Čeprav je Valencia priobalno mesto, se do morja nisem odpravil. To se nekako sklada z miselnostjo Špancev, ki tam živijo. Ti namreč pravijo, da je Valencia od nekdaj bila s hrbtom obrnjena proti morju.

Po dolgem premoru sem spet okusil popotniško žilico. Spet sem si rekel, da moram potovati še več in preživeti manj vikendov in prostih dni doma. Valencia je lepo mesto v katerega bi se z veseljem vrnil še v lepšem vremenu.