Tag Archives: statistika

Župan na Malti

nekategorizirano, , , , , ,

Pred kratkim sem šel na malico z enim od sodelavcev. Tekom pogovora sem izvedel da mojster poleg redne zaposlitve v našem podjetju opravlja tudi funkcijo župana v eni izmed občin na Gozotu. Debato sem tako zapeljal v to smer.

Povedal je, da tako kot praktično vsi župani na otoku tudi on to funkcijo opravlja v glavnem med vikendi. Med tednom je večinoma na Malti torej ga med tednom v svojem mestu domačini sploh ne vidijo. Če se zgodi kak izreden dogodek se sicer res zapelje nazaj, včasih z avtom, menda pa si je pred kratkim kupil vodni skuter, ki mu olajša pot.

Občinski proračun njegove male občine znaša okrog 200 tisoč evrov na leto. Okrog 50 tisoč evrov namenijo za honorarje. Dodatnih 50 tisoč je za pisarniške stroške in stroške obratovanja. Ostalo je namenjeno za infrastrukturo, ceste ipd. Občine na Malti s tako malim proračunom nimajo velike avtonomije. Vse velike strateške odločitve so sprejete centralizirano, s strani vlade. Mogoče je so tudi zato razlike med severom in jugom otoka ter med Malto in Gozom tako velike – več denarja gre v razvita okolja, ki že prinašajo največje dobičke.

Na občini je zaposleno 5 ljudi, nobeden od njih ni zaposlen za polni delovni čas. Plače župana na Malti (ali Gozotu) znašajo med 8 in 16 tisoč evrov na leto. Predvidevam, da je to bruto znesek. Tako je jasno, da poleg te funkcije opravljajo še drug poklic. Kolega v našem podjetju dela odvetniške posle.

Svoj oddih si kolega menda poišče na Cominu, v Modri laguni. Čeprav je v teh mesecih ta kraj prenatrpan s turisti pravi, da mu je izredno všeč. Tja se zapelje s svojim skuterjem in se sprosti v tamkajšnji družbi. Prodajalci in drugi turistični delavci na otočku so menda večinoma prav tako iz Goza. Tako se druži z kolegi iz mladosti in uživa v poletnem soncu.

Vreme

nekategorizirano, , , , ,

Ko sem pred meseci izbiral, katera bi bila (prva) država za moje življenje izven Slovenije, sem si pomagal z večini kriteriji. Eno izmed pomembnejših je bilo tudi vreme države v katero se odpravljam. Rad mam sonce in vročino zato se je Malta hitro uvrstila med favorite. Po dobrem mesecu bivanja na otoku pa moram priznat, da nad izkušenim (vsaj kar se tiče vremena) nisem pretirano navdušen.

Prvič sem bil na otoku že v januarju. Kmalu po novoletnem izletu na Slovaško in na Madžarsko sem upal, da si bom z izletom na jug tokrat pregrel kosti. Eden izmed bolj živih spominov od takrat je spomin na prekleto mrzle noči, ko sem oblečen v spalki in pokrit še vedno zmrzoval v postelji. Če me spomin ne vara, sem se kmalu po prihodu nazaj domov prehladil.

Temperature so sedaj že bolj znosne. Ljudje se že sprehajajo naokoli v kratkih hlačah, na ulicah že vidiš dekline v seksi poletnih oblekicah. Sam sem pri tem še precej konzervativen. Zjutraj še vedno oblečem pulover, včasih pa prija čezenj potegniti še kako vetrovko. Z gotovostjo lahko rečem, da mi je do sedaj (navkljub taki garderobi) tukaj večkrat zeblo, kot pa mi je bilo vroče. Domačini obljubljajo, da huda vročina pride v poletnih mesecih. Komaj čakam.

Bolj, kot hudo nizke temperature, je razlog za svežino veter. Smo sredi morja, na otoku pa tudi ni omembe vrednih vzpetin in drugih ovir za veter, zato tu precej konstantno piha. Res je tudi, da sem trenutno pod vplivom današnjega slabega vremena. Cel dan so se po nebu podili oblaki. Res pa je, da dežja ni bilo. Dejansko je v dobrem mesecu menda le enkrat resno deževalo. Dežnika še nisem uporabil in verjetno bi bilo popolnoma v redu, če bi ga pustil doma.

Ker smo sredi morja je ozračje na otoku venomer precej vlažno. Povprečna letna zračna vlažnost je menda 73%, najvišja v decembru (okrog 78%), najnižja pa v juliju (okrog 65%). Menda je v oblačnem vremenu kljub visokim temperaturam težko posušiti oprano perilo. Najhladnejši mesec na Malti je februar s povprečno minimalno temperaturo 9.9°C (rekord  je 1.4°C), najtoplejši mesec pa je avgust s povprečjem 31.8°C (rekord 43.8°C).Tako. Sedaj si opremljen(a) z osnovnimi podatki za neosebno kramljanje z neznancem iz Malte. Ampak naj bo to bolj izhod v sili, če res ne najdeš druge teme :)

Otok tisočerih cerkva

nekategorizirano, , , ,

Malta je Krščanska država. Nad krščanstvom naj bi Maltežane navdušil že apostol Pavel, ki je na severno-zahodnem delu otoka doživel brodolom okrog leta 60 po Kristusu. Na vseh malteških otokih je skupaj 359 cerkva v 78-ih župnijah. Celotna država ima površino 316 kvadratnih kilometrov, torej ima povprečno na vsak kilometer več kot eno cerkev (1,136). Za primerjavo, Slovenija ima okrog 2890 cerkva, pri njenih 20.273 km² je to okrog 0,14 cerkva na kvadraten kilometer.
Krščanstvo je na Malti uradna religija. Tako je zapisano tudi v Malteški ustavi. Čeprav jim ustava omogoča prosto veroizpoved, se več kot 90% Maltežanov opredeljuje za katoličane (po Lonely Planet-u 98%, po Wikipediji 94%). S tem se malta uvršča med ene izmed najbolj katoliških držav na svetu.
Na veliki petek je na Malti dela prost dan. Moja trenutna cimra je od kolegov dobila izziv, da naj najde in fotografira vsaj 7 cerkva. Sprejela ga je in z veseljem sem se odpravil na izlet z njo. Ker nama je zmanjkalo časa naloge sicer nisva dokončala, vseeno pa sva videla notranjosti treh cerkva in fotografirala še nekaj pročelji le teh. Če sodim po tem (malem) vzorcu, so cerkve tukaj precej skromno opremljene. Logična razlaga je, da jih je potrebno vzdrževati veliko. Vseeno se je na veliki petek zdelo, da so farani vložili precej truda v pripravljanje prostora za bogoslužje.
Med ogledi sem opazil še dve zanimivosti. Prva je arhitekturna. Pri vsaj dveh cerkvah tukaj sem opazil sekundarni oltar popolnoma v ozadju cerkve, za zadnjo vrsto. V slovenskih cerkvah bi to bilo “pod kor-om”, tukaj tega nisem opazil. Vhoda v cerkev sta običajno dva, levo in desno od oltarja. Ta drugi oltar je bil bogato okrašen in ni deloval, kot da bi bil namenjen bogoslužju.
Druga zanimivost, ki sem jo opazil je bolj sociološke narave. Zdelo se mi je, da so farani v cerkvi precej bolj sproščeni. Po opravljenem bogoslužju so nekateri ostali v cerkvi in se v malih skupinicah precej glasno pogovarjali. V Sloveniji sem navajen na večjo zadržanost v teh prostorih.
Spodaj pripenjam še nekaj slik iz najinega popotovanja po Malteških cerkvah.