Tag Archives: Malta

Obiski

nekategorizirano, , , , ,

Pretekli teden je bil nor.

Tako, kot vsak drug teden sem delal po cele dneve, v službi so se kopičili roki takoj po službi pa so bili vedno aktualni kaki plani. Na obisku sem imel namreč tri prijatelje iz Slovenije. In jasno sem želel z njimi preživeti kar največ časa. Žal mi ni uspelo dobiti prostega dneva, a smo se vseeno imeli super.

Večina popoldnevom se je tako kot ponavadi začelo na plaži. Po kakem pivcu ali dveh in morebitnem plavanju smo se nekako spontano odločili za potek dogodkov. Včasih se je druženje zavleklo pozno v noč, ob dobri družbi pa seveda paše dobro pivo. Tako je bilo ta teden vsajati še posebej težko. No vsaj nekajkrat.

Ko je nastopil vikend dogajanju, jasno, ni bilo konca, vse skupaj se je le še stopnjevalo. V petek po službi smo se dobili v Msidi in se namenili direktno proti letališču. Eden od gostov je po tednu dni namreč že odhajal. Vstavili smo se še v Valeti, kjer nam je zaradi kupovanja piva skoraj uspelo zamuditi naslednji avtobus do letališča. Ko smo prišli na letališče še zadnjih par besed in poslovilna fotografija. Za pomoč smo povprašali eno od dveh turistk, ki sta tako kot mi čakali na letalo pred letališčem. Ko smo ju po kratkem pogovoru povprašali iz kje sta sta povedala, da sta Slovenki. Pojasnili smo, da vemo, kje se ta država nahaja, nato pa nadaljevali pogovor v Slovenščini.

Ena izmed deklin živi v stanovanju, katerega so njeni starši kupili tu na Malti, druga jo je prišla obiskat. Vračala se je le prijateljica, tako da smo se z Urško zmenili, da se dobimo kasneje nekje v Pacevillu.

Ker smo imeli različne plane in obveznosti smo se razšli. Kolega sta se peljala še na vzhodni del otoka, deklina in jaz pa sva (vsak po svoje) odšla domov. V roku kake ure sem namreč imel zabavo, ki so jo organizirali s strani službe. Ker takih zabav nisem vajen sem se že ob prihodu rahlo osmešil s svojo opravo: kratka majica in kratke hlače. Ostali so bili jasno oblečeni v fino večerno toaleto. Moj izgovor je bil klasičen: delam v IT-ju. Večer se je nadaljeval zanimivo, nekaj dodatnim osmešitvam se pač nisem mogel izogniti.

Okrog polnoči se je službena zabava končevala. Po neumornem čakanju taksija smo se proti Pacevillu odpeljali z enim od sodelavcev. Tam smo se našli s slovenskimi kolegi in nadaljevali večer. Spoznali smo dve Poljakinji, ki so ravno zaključevale jezikovno šolo na otoku, še zadnja zabava pred odhodom.

Kasneje smo družbo Poljakinj zamenjali za družbo Slovenk. Po nekaj druženja na obali smo se odločili, da je verjetno pametno, da večer zaključimo. Po nekakšnem naključju (ali pač ne) smo se znašli na avtobusu, ki gre na drugo stran otoka, stran od našega stanovanja, proti stanovanju naših kolegic. Tam smo ob zadnjem pivu in hladni rižoti počakali, da sonce konkretno vzide. Spat smo se spravili okrog 7h.

Spanec ni trajal neomejeno, saj naj bi ob 11h po ključe prišel lastnik stanovanja. Dekline so se namreč izselile iz stanovanja, saj so odhajale domov. Tako smo se zbudili malo pred 11-o in odšli proti plaži. Vročina po prekrokani noči ni bila najbolj prijetna, zato je ledena kava prijala še toliko bolj. Čeprav kopalk nismo imeli s seboj se vodi nismo mogli upreti. Bila je neopisljivo odlična.

Po kopanju je sledilo še eno pivce, po tem pa še eno. Nazaj proti Sliemi smo se odpravili okrog 2h, saj smo imeli ob 3 rezervacijo za kosilo. Med vožnjo z avtobusom smo se zaradi izrednih okoliščin razšli, kar je dnevu dodalo še eno lepo izkušnjo. Ker sem jih želel ujeti sem med čakanjem na naslednji avtobus štopal. Prevoz sem naprosil pri avtu, ki je stal na semaforju. Maltežani niso vajeni avtoštoparjev, zato je bilo sicer prijetno vzdušje med vožnjo prekinjeno s kakim trenutkom nerodnosti.

Ponovno smo se srečali v restavraciji v Sliemi. Tam smo pojedli res odlično in ne predrago malteško kosilo. Po kosilu smo se odpravili proti domu, kjer smo se poslovili, saj se je vsem že mudilo na letališče. Večer se je nadaljeval z mojo standardno mednarodno družbo, na plaži in ob pivu. Zaključil se je ponovno v jutranjih urah.

Današnja nedelja je bila k sreči bolj umirjena. Plani, da gremo na izlet so padli v vodo, tako da je bila to odlična priložnost za počitek in detoksikacijo.

Čeprav je bil teden in vikend naporen, sem v njemu res užival. Družba iz Slovenije me je spomnila, da živim na idiličnem otoku, kamor večina ljudi prihaja na oddih. Da tukaj uživam tudi jaz in da bi se tega lahko večkrat zavedel. Hvala za odlično družbo, moj kavč vam je še naprej na razpolago.

 

 

 

Župan na Malti

nekategorizirano, , , , , ,

Pred kratkim sem šel na malico z enim od sodelavcev. Tekom pogovora sem izvedel da mojster poleg redne zaposlitve v našem podjetju opravlja tudi funkcijo župana v eni izmed občin na Gozotu. Debato sem tako zapeljal v to smer.

Povedal je, da tako kot praktično vsi župani na otoku tudi on to funkcijo opravlja v glavnem med vikendi. Med tednom je večinoma na Malti torej ga med tednom v svojem mestu domačini sploh ne vidijo. Če se zgodi kak izreden dogodek se sicer res zapelje nazaj, včasih z avtom, menda pa si je pred kratkim kupil vodni skuter, ki mu olajša pot.

Občinski proračun njegove male občine znaša okrog 200 tisoč evrov na leto. Okrog 50 tisoč evrov namenijo za honorarje. Dodatnih 50 tisoč je za pisarniške stroške in stroške obratovanja. Ostalo je namenjeno za infrastrukturo, ceste ipd. Občine na Malti s tako malim proračunom nimajo velike avtonomije. Vse velike strateške odločitve so sprejete centralizirano, s strani vlade. Mogoče je so tudi zato razlike med severom in jugom otoka ter med Malto in Gozom tako velike – več denarja gre v razvita okolja, ki že prinašajo največje dobičke.

Na občini je zaposleno 5 ljudi, nobeden od njih ni zaposlen za polni delovni čas. Plače župana na Malti (ali Gozotu) znašajo med 8 in 16 tisoč evrov na leto. Predvidevam, da je to bruto znesek. Tako je jasno, da poleg te funkcije opravljajo še drug poklic. Kolega v našem podjetju dela odvetniške posle.

Svoj oddih si kolega menda poišče na Cominu, v Modri laguni. Čeprav je v teh mesecih ta kraj prenatrpan s turisti pravi, da mu je izredno všeč. Tja se zapelje s svojim skuterjem in se sprosti v tamkajšnji družbi. Prodajalci in drugi turistični delavci na otočku so menda večinoma prav tako iz Goza. Tako se druži z kolegi iz mladosti in uživa v poletnem soncu.

Selitev

nekategorizirano, , , , ,

Pred natanko enim tednom smo se s cimri preselili v novo stanovanje. Oba sostanovalca sta na obisk dobila svoji deklini, tako da sta si tudi ona želela vsak svojo sobo. Stanovanje je naše Rosario, po ogledu smo se prav hitro odločili zanj. Naše staro stanovanje smo prav tako oddali brez kakršnihkoli problemov. En zapis na skupino na Facebook-u, en ogled in smo bili dogovorjeni. Podnajemniški trg na otoku je, predvsem v tem času, izjemno dinamičen in stanovanja se lahko oddajo v nekaj urah.

Seljenje samo je bilo precej zabavno opravilo. Spominjalo je na nepozabni prizor, ko smo nekaj tednov pred tem skupaj šli po nakupih. Trije mladeniči vsak s svojim bizarnim stilom, eden z nahrbtnikom, drug z športno boršo in tretji z babičino torbo s koleščki. Vsi naloženi z testeninami in pivom, v eni roki pa sladoled jebivetersko proti domu.

Po sobotnem dopoldnevu ob in v morju sem prišel domov okrog 2h. Za selitev jasno še nisem imel pripravljeno, zato sem začel basati stvari v nahrbtnike. Z lastnikom novega stanovanja smo bili zmenjeni ob 3h, novi stanovalci pa so prav tako čakali, da se spravimo ven iz stanovanja. Jaz sem stvari transportiral s kolesom, Španec z motorjem, Italijan pa se je vozil z avtobusom. K sreči novo stanovanje ni bilo pretirano oddaljeno od starega in tako vožnja ni bila preveč naporna. Čeprav v treh mesecih odkar sem na otoku tukaj nisem kupil praktično ničesar razen hrane in ostalih osnovnih potrebščin, sem moral pot opraviti trikrat. Neverjetno kako hitro se ti v stanovanju naberejo neumnosti.

V tednu dni smo se vsi trije že precej udomačili. Lokacija stanovanja je super in čeprav smo le streljaj stran od ulice, ki jo zvečer zasedejo nočne delavke je okolje precej mirno. Nedaleč stran je celo majhen gozdiček, kjer se lahko usedeš na pivce, če si ga prineseš s seboj. Prijetno je tudi zjutraj, saj na poti v službo s kolesom ni več potrebno premagovati (sicer malih) hribčkov, temveč se le spustim do centra. Še ena prednost novega stanovanja je, da imamo precej manj nezaželenih gostov v obliki malih živalic.

Tekom tedna je španski kolega dobil informacijo iz Španije, da je sprejet na delovno mesto na katerega se je prijavil, zatorej se v naslednjem tednu obeta še ena sprememba. Imanoel se s svojo deklino vrača v Španijo, v naše stanovanje pa prihaja mlada in po fotografiji sodeč hudo vroča Kolumbijka. Poleg nje pa konec tedna pričakujem še obiske iz Slovenije. Prihajajo še zabavni dnevi.

Protest najemnikov

nekategorizirano, , , , ,

Pred časom sem na spletu našel novico o protestu, ki se pripravlja v Valeti. Jasno me je zadeva zanimala, zato sem se protesta udeležil. Sprva je bil napovedan za soboto, 28. 6., a so ga po tem zaradi neznanih razlogov prestavili na nedeljo.

Na ulice Valete so se pognali jezni podnajemniki, ki niso Maltežani. Davčna politika v državi je namreč taka, da morajo lastniki stanovanja plačevati višje stroške za vodo in elektriko, če v stanovanju ne živijo. Če pa stanovanje oddajajo po pravilih, pa so za to, jasno, obdavčeni. Tega se vsi želijo izogniti, tako da stanovanje oddajajo na črno, višje stroške pa plačujejo podnajemniki.

Ko sem prišel na lokacijo protesta sem bil kar malo šokiran nad udeležbo. Nisem pričakoval veliko ljudi, a vseeno sem mislil, da bo na trgu več kot 15 ljudi. No, na žalost temu ni bilo tako. Oklevajoče sem se jim pridružil in začel spraševati za kaj se gre. Razložili so mi, da so Maltežani precej sebični in rahlo rasistični in, da v državi ni reda. Res je mogoče, da Maltežani radi izkoristijo tujce na vsakem koraku, še konec lanskega leta so na primer imeli dve različni ceni za avtobusne vozovnice, tisto za Maltežane in tisto za turiste. Vseeno se je zdelo, da so udeleženci protesta bili precejšnji nergači. Pogovarjal sem se za manjšo skupinico, ki pa je tekom dogodka govorila o vseh problemih, ki jih imajo, še najmanj pa mogoče o najemniških.

Protest, če bi temu res lahko tako rekel, se je končal po kaki dobri uri. Na začetku zborovanja so sicer menda prišli novinarji. Enega izmed člankov si lahko preberete na Times of Malta (ang.)

Fiesta v Sliemi

nekategorizirano, , , , , ,

Včeraj je bila zabavna sobota. Po podvodno obarvanem dopoldnevu sem potreboval dobro mero počitka. Vseeno je bilo jasno, da večera ne smem preživeti doma, zato sva se s cimrom zmenila, da greva na pivo v Sliemo. On je šel na avtobus, jaz pa sem se peljal s kolesom. Med potjo sem se spraševal, zakaj je bil ta izlet sploh potreben, saj imajo nenazadnje pivo tudi kje bližje. Navkljub vsemu se je kratka pot izplačala.

Ko sem prišel v mesto je bilo jasno, da se nekaj dogaja. Mesto je praznovalo svojo fiesto. Tudi ta mestni praznik je tako, kot mnoge druge stvari na otoku, močno krščansko obarvan. Običajno poteka med vikendom, od petka do nedelje se razvrstijo različni dogodki. Že dan prej sem se potepal po centralni Sliemi, stran od obale in turističnih poti. Tam je zabava imela bolj domači pridih. Osrednji del proslave v petek je bil orkester, ki je igral po malih mestnih ulicah. Precej zanimiva je bila dinamika povorke. Spredaj je stal zastavonoša, starejši možic, ki se je z zastavo precej trudil. Za njim so bili glasbeniki, okrog vsega pa so tekali v modre majice slabega design-a oblečeni organizatorji. Povorka se je ob glasbi počasi pomikala naprej, zanimivo pa so po koncu vsake viže vsi skupaj naredili kar konkretno pavzo. Tako so igrali nekako 5 min in potem 5 minut stali. Situacija je bila videti precej bizarno, kot, da bi vsi čakali, da se nekaj zgodi. Med pavzami glasbeniki in ostali niso bili prav nič aktivni, le stali so in se ozirali naokrog. Brez pijače, brez pijače in skromnih besed.

Podobna situacija je bila tudi včeraj, le da je bilo okrog njih bistveno več opazovalcev. Ti so bili v glavnem turisti opremljeni s fotoaparati in pametnimi telefoni. Poleg bistveno večje množice so povorki na konec dodali še ogromen kip Marije in malega Jezusa. Ta kip je nosilo 6 mož. Slišal sem, da je nošenje kipa velika čast ki pa si jo lahko prislužiš z veliko donacijo. Menda ponekod za to plačajo tudi po več tisoč evrov. Kip so prinesli do centra mesta in ga postavili na prej pripravljen oltar v malem parku. Temu je sledil predviden aplavz turistov.

Med celotno procesijo so po nebu odmevali poki ognjemetov. Maltežani so namreč nori na njih, v enem večeru jih lahko vidiš več, prirejajo jih tudi čez dan in sploh kadarkoli. Najmanj jih je menda ravno v času novega leta. No, po končanem sprevodu z Marijo se je množica premaknila proti obali, kjer so bile pripravljene velike konstrukcije na katere so bili razobešeni pirotehnični izdelki. Skulpture so bile videti precej amatersko sestavljene, kot, da bi jih sestavljale skupine vaščanov v pripravi na praznik. Izkazalo se je, da je prav mogoče, da je bilo tako.

Organizatorji so prižigali eno po eno napravo. Vsaka izmed njih je bila malce drugačna, vsem pa je bilo skupno veliko dima, pokanja žarečih lučk in vonj po pirotehniki. Že pri prvi od naprav se je zgodilo, da se je nekaj raket odlepilo od konstrukcije in poletelo v nedoločeno smer. Nekaj jih je pristalo v morju, nekaj na tleh, kaka pa je priletela direktno med množico turistov. Preplašeni turisti so seveda panično bežali. Pravzaprav pa tudi meni ni prav nič prijala ideja, da bi zaradi opeklin moral to noč prebiti v Mater Dai-u. Organizatorji so sicer dajali vtis rahle zaskrbljenosti a kakršnihkoli premikov v smer javne varnosti ni bilo zaznati. Nadaljevali so z predstavo in pričakovano so se sesedle tudi nekatere druge naprave. Po večkratnih incidentih so policisti le potisnili množico nekaj metrov bolj stran in premaknili varnostno ograjo.

Nekaj podobnega sem izkusil pred kakim letom v Španiji. Tam so na zabavi ene od mestnih četrti v Barceloni rakete in drugo pirotehniko natikali na nekaj metrske palice s katerimi so, skupaj z množico gledalcev, potem hodili po ulicah. Tisto je bilo mogoče res za odtenek bolj noro, a za razliko od tu, je pri tisti zabavi šlo vse po planu. Tu se je zdelo, da je bila na delu predvsem površnost.

Program se je zaključil z še enim ognjemetom, tokrat izstreljenim iz obale Slieme in ne iz obale otoka Manoel, kot je bilo v planu prej. Tudi ta ognjemet je trajal kar nekaj minut, bil pa je celo sinhroniziran z glasbo.

Ko sem se malo po polnoči vrnil domov pa sem naletel na še zadnje presenečenje večera. Celotna ulica je bila namreč prekrita z belimi papirnatimi traki, ki so jih očitno domačini uporabili, kot doma narejene konfete. Očitno smo imeli zabavo tudi tik pred vrati.