Tag Archives: EVS

Prvomajski prazniki 2015

Maj je najboljši mesec v letu in prvomajski prazniki so daleč najboljše počitnice v letu. Običajno v času teh praznikov pobegnem kam na tuje. Tokrat temu ni bilo tako, vseeno pa se bodo zadnji dnevi ostali v dobrem spominu.

Pred kratkim sem se končno zmigal do banke, kjer sem plačal zavarovanje za športne aktivnosti v regiji Murcije. S tem zavarovanjem imam prost vstop v športno dvorano, kjer je na voljo tudi plezalna stena. Verjetno bom med poletjem plezal večinoma zunaj, a vseeno se mi zdi to dobra naložba. Upam, da bom v naslednjih tednih plezal vsaj nekajkrat na teden. Telovadnico sem si šel v četrtek tudi ogledati in se pogovoril z nadzornikom. Mala balvanska stena je sicer stara in z improvizirano leseno podlago, a oprimki so kvalitetni. Poleg tega je menda na voljo še ena stena, katere pa še nisem videl.

Po plezanju smo imeli v navtičnem klubu otvoritev sezone. Po uradnem programu (ki je trajal pol ure in smo ga uspeli popolnoma zamuditi), smo se zapodili v brezplačno hrano in pivo. Pogovarjal sem se tudi z admiralom španske mornarice nastanjene v Cartageni (mislim, da se je predstavil, kot admiral). Po večerji smo najbolj zagnani napolnili plastenke z brezplačnim pivom in se podali proti mestu. Sledil je standardni žur, mesto se je pripravljajo la prvomajsko zabavo.

Petek se je začel bolj počasi. Po kosilu sem se sprehajal po mestu in poslušal glasbo. Na glavnih trgih so bili postavljeni odri in že tekom dneva je na njih potekal program. Na enem od prizorišč sem srečal kolegico prostovoljko iz druge organizacije v Cartageni. Z njenima prijateljema se je odpravljala proti lokalni plaži. Hitro so se odločili da me vzamejo seboj in jaz nisem ugovarjal. Po obisku pri Kitajcu, ki nam je prodal hladno pivo smo se posedeli v hipi kombi in se odpeljali do bližnje plaže. Tam smo najprej z deklinami iz mesta spili kavo (asiatico), potem pa smo se prestavili na mivko. Po sončnem zahodu nas je hlad pregnal proti domu, nato pa jasno naprej v mesto, kjer smo nadaljevali druženje nekako do jutranjih ur (seveda z obveznim kuhanjem makaronov ob 3h zjutraj v stanovanju od enega od prisotnih).

Sobota je bila odličen dan. Vreme je bilo popolno, kot naročeno za prvo regato v sezoni. Okrog navtičnega kluba je kar mrgolelo ljudi, nekateri so prišli le na kosilo, mnogo izmed nas pa je bilo tam zaradi tekmovanja jadrnic. Start naj bi bil ob 5h, a so ga zaradi izplutja ene od velikih ladji iz pristanišča prestavili za eno uro. Tokrat je tekmovalo enajst jadrnic z latinskim jadrom. Jadrnice so enaindvajset dlani dolge lesene barke z (pre)velikim jadrom. Mnoge izmed njih so v preteklosti bile namenjene ribarjenju. Posadka običajno šteje 5 članov.

Prijatelji društva, ki nismo tekmovali, tekmo pa smo si vseeno želeli ogledati od blizu, smo se posedli v motoriziran čoln in odpluli proti štartni liniji. Regata je potekala okrog 3-h boj, dve izmed njih so bile privezane v zalivu, znotraj valobrana, ena pa ob izhodu iz zaliva, med obema svetilnikoma. Pred začetkom sem slišal, da je veter precej močan in da je verjetno, da bo regata precej zanimiva. In res je bilo tako. V približno dveh urah, kolikor je regata trajala, so se v vodo prevrnile 3 jadrnice skupaj s svojimi posadkami. Zaradi velikega jadra in oblike trupa so te barke precej nestabilne. Trenutek nepozornosti in celotna posadka je mokra. Četudi je posadka dobro izurjena, ni varna pred vodo. Ena od posadk je zaradi prevrnitve namreč izgubila vodstvo. Včasih se menda celo zgodi, da od 11-ih jadrnic na cilj prispejo le 3.

Tekmovanje se je končalo praktično s fotofinišem. Po okrog 6,5 km (3,5 NM) je bila razlika med zmagovalnim in drugo uvrščenim plovilom le nekaj decimetrov. Kljub visoki tekmovalnosti in nekaj nesrečam je bilo vzdušje ob koncu zelo pozitivno.

Po lepem dnevu na vodi smo dobili še eno presenečenje. Na obisk v Cartageno sta namreč prišla kolegica in kolega iz Lorke, ki smo ju spoznali na uvodnem treningu za EVS. Skupaj smo odšli do našega stanovanja, kjer smo iz ostankov v hladilniku sestavili odlično omako za … testenine, seveda. Po večerji smo se odpravili v mesto, kjer smo spet uživali v flamenku, skupinskih plesih, živi glasbi in hladnemu pivu.

Vikend sem zaključil z izletom do Los Nietos in vasice blizu, kjer ima ena od kolegic privezan svoj čoln. Ta dan sem se povabil na jadranje po malem morju (Mar menor). Po izplutju iz pristana in dvigu jadra, mi je kmalu predala v roke krmilo in mi prepustila jadranje večji del časa. Ob enem izmed otokov sva se zasidrala in kljub temu, da to ni bilo v planu, skočila v vodo. Prijateljica, ki je bila dan prej na enem od čolnov, ki se je prevrnil, mi je povedala, da je voda tukaj precej bolj prijetna. In res je bila super. Ko sva se kasneje sušila, sva opazila, da se nisva zasidrala pretirano dobro, kar bi se lahko končalo tudi precej slabše. Kakorkoli, z jadranjem sva nadaljevala severno-vzhodno. Ko sva prišla do drugega otoka, sem predlagal, da ga obplujeva po drugi strani in se nato vrneva v pristan. Odločitev je bila sprejeta in kmalu sem spoznal, da je pri teh odločitvah dobro misliti tudi na smer vetra. Prva lekcija – plutje proti vetru je bolj dolgotrajno – je bila jasno predstavljena. Na poti okrog otoka se je povečal tudi veter in valovi, kaj je jadranje naredilo kanček bolj zanimivo. K sreči je bila jadrnica bistveno bolj stabilna, kot tekmovalne jadrnice, tako da nisva bila v resni nevarnosti.

V marino sva se vrnila po kakih 5h urah jadranja, okrog pol šestih popoldne. Od tam pa s kolesom in vlakom nazaj do Cartagene.

Raising the mast

Ena izmed nalog, ki so del mojega prostovoljnega dela tu v Cartageni, je tudi EVS dnevnik. Tega naj bi pisal približno enkrat mesečno. Prvih nekaj zapisov bo v angleščini, kasneje, ko se izboljšam v moji Španščini, pa upam, da bom lahko kaj napisal tudi v španskem jeziku.


This year’s late spring is slowly getting in and with warm weather looming at the gate, the volunteers in this EVS project are getting new and different tasks.

As the sailing season is coming close, there are more and more tasks in the harbor, connected to the sea and boats. Some time ago, we took a boat called Cuncun out of the  watter to prepare it for the new season. We cleaned it’s underbelly scratch it well with sandpaper and re-painted it with a new coat of protective color. There was also some work on a boat called Colorines. An old motor boat, that was on dry land on my first visit to Los nietos is now in the watter looking as good as ever. There was a lot of work done by the volunteers from Cartagena, european volunteers helped just a couple of times. Some of the things that needed to be done were closing the propeller opening  (done on dry land as I mentioned on one of the previous posts), installing bowsprit (bauprés) in the front of the boat, preparing the mast with the pulley at the top, cleaning and painting the whole boat, adding anti-slippery sand  on the walking surfaces, making new tops for the hull openings and other things. Just yesterday we rose up the mast and fixed it firmly to the boat. With that the boat is sea-worthy and ready to go sailing what we plan to do today. I have to mention again, that most of the work here was too detailed, hard or complicated so unfortunaty we couldn’t help as much as I would like to.

We also started working in the social center. That work was mostly in the library and teaching English to children. We put our new designing skills to practice when we were asked to design posters. The first batch was for English classes and the second for the sailing course that will happen in the beginning of May.

We had another course in Spanish, these time the topic was photography. As documenting the summer boat races is be a part of our job, we need to know how to make good photos. The mentor in the class gave us some basic pointers about photography and how to be a bit better that average.

At the beginning of this week we went a bit out of town, where we stayed for most of the day. The purpose of the trip was to prepare the program and games for the summer school for kids that live in Santa Lucia and Cartagena. There will be two summer schools, each lasting a week. Together with the kids we will learn about the sea and the effects that humans have on it.

We spend a lot of our time also on Spanish classes that have been delivered by our mentor Carmen since our stay here began. We are slowly building up our Spanish vocabulary and slowly starting to communicate a couple of sentences in Spanish.

Lateen sail sailing course

Ena izmed nalog, ki so del mojega prostovoljnega dela tu v Cartageni, je tudi EVS dnevnik. Tega naj bi pisal približno enkrat mesečno. Prvih nekaj zapisov bo v angleščini, kasneje, ko se izboljšam v moji Španščini, pa upam, da bom lahko kaj napisal tudi v španskem jeziku.


This weekend Association de amigos de vela latina organized a introductory sailing course for the interested public and us, the volunteers working in the organization.

The course started on Friday evening. We were first introduced with the presentation about what the lateen sail is, where it originates from and how it developed. We briefly skimped across the history of lateen sails and their importantce in Catragena. After the introductory presentation, we took a walk into the haurbour where the association has their sailing boats stored or moored. We took a look at the different boats, the 21 palm sized, that are used for the summer regattas, and the bigger, 42 pals long sailing boats. We also mentioned that the organization is hard at work renewing some of the boats that used to be lateen sail boats before they were changed into the motor boats. After many years of using the boat as a motor boat, the owners decided to change it back to the sailing-type boat. The association is a great help with organizing and helping out with the the renewal. After the visit to the marina, we went back to the community center in Santa Lucia, where we continued our theory part of the course. We had the introduction to the techniques of sailing, the parts of the boat and the expressions used in sailing. We were also shown a couple of the basic knots that are useful for mooring the boat or other occasions.

On Saturday morning we drove to Mar menor, where the association has some more boats moored. The idea was to have the first day of sailing and then to repeat the sailing a day after. when we came there, however, it became obvious, that the weather will not be good enough to go to the sea. The wind was too strong at about 10 knots and there was  a high chance of rain. However, all the members of the course came and we did have a session with all of them. We went to the boat with which we were supposed to sail, and prepared it as if we would go for a real sail. The lateen boat requires even more preparation than a traditional sailing boat and the setup at the beginning is just as important as the knowledge about how to act in the sea. We were shown how to properly set up the sail, how, where and why to tie the ropes, how to raise up the sail and how to maneuver the boat. The whole operation actually lasts longer that I imagined and the additional explanation made it even longer. We did some dry runs and at the end we tidied the boat and put everything back to its place.

On Sunday, the third day of the course, we finally made it to the sea. The weather was looking promising, the wind was good for a beginner’s course and there was even a bit of sunshine. We have setup the boat as we learned the day before, put on the life jackets and were dragged out of marina by one of the marina staff and her orange motor boat. The wind was blowing from north-east and since we had the lateen sail on the starboard side of the boat (es.: estribor), we first sailed in a non-optimal way. One of the drawbacks of the lateen sail is that it’s not equally efficient if the wind is blowing from the port as opposed to starboard side. Depending on how you setup the sail in the beginning one of this sides will be the “bad sailing” (es.: navegar a la mala). with this technique, we sailed about half way to the biggest island in Mar menor, called Barón. Then it was time to turn. Because of the low wind, we had some troubles. The mood in the boat got a little bit tense, when it started lightly raining. But after about 10 minutes and two or three failed attempts, we finally managed. On the way back, we were using the whole potential of the sail, so we theoretically cached more wind power. After some smooth sailing, we came close to the marina. We called the lady that took us out of the marina, to come get us again, but she wasn’t answering the phone. As the rain stopped and we had time, we decided to do another zig-zag to come closer to the marina. The two turns that we had to do, went much smoother than the first one. In a coupe of minutes we were close to the gate. Now also our tow-boat-lady answered her phone and came to get us. We were on solid land in a matter of minutes. After disassembling the boat, we went for a beer and finished up the nice day.

The sailing course was nice despite a few nervous moments. The fact that it was solely in Spanish was a bit of an annoyance for me, because I picked-up less that I’d be able to if it’d be in English. However, I can understand that the paying participants have priority. Anyway, it was nice and I did learn some basics. Hopefully, during my stay here, I’ll have many more opportunities to learn about sailing (and other activities for that matter).

I was advised not to take the camera on board, so sadly, I don’t have the photos of the sailing itself.

Raziskovanje Sierra Muela-e

Včeraj dopoldne smo se z družbo odpravili na sprehod v bližnji naravni rezervat. Hodili smo kake 4 ure. Diego nas je peljal do dveh plaž, zaradi časovne stiske pa smo se po počitku počasi vrnili. Prepričan sem, da ima park še dosti skrivnosti.

Vreme je bilo prijetno toplo, nekateri so se celo pritoževali nad vročino. Ko smo se vrnili je termometer v avtu kazal 26 stopinj Celzija. Menda so v poletnih mesecih taki sprehodi mogoči le pred 8 uro zjutraj ali po 6 uri zvečer.

EVS uvodni trening

Prejšnji teden smo imeli uvodni trening za EVS. Za trening sem zvedel že, ko sem se prijavljal na projekt, a brez kakršnih koli podrobnosti. Rahlo sem bil razočaran, ko sem izvedel, da je naš tečaj le kakih 20 kilometrov stran od Cartagene. Da bi bila ironija še večja, smo na edini dan brez delavnic imeli organiziran ogled Cartagene. No ja …

Na trening smo se odpravili v ponedeljek zjutraj. Vlak nas je odpeljal v Murcija-o, kjer smo počakali na svoj avtobus, s katerim smo se odpeljali v Los Alcazares. To je malo turistično mesto, ki v poletnih mesecih verjetno poka po šivih. V februarju v mestu ni praktično nikogar, celotno mesto je kot prizor iz vesterna – mesto duhov.

Namestili so nas v lep mladinski kompleks, nekako v stilu slovenskih SŠOD-jev. V njem nismo bili edini, prostor smo si delili še z nekaj športniki različnih starosti in državljanstev.

Dogodek je imel podoben delovnik, kot vsi drugi dogodki tega formata. Delo od zajtrka pa nekako do 7h zvečer, vmes čas za kosilo in dve kratke pavze. Po večerji je sledil bolj sproščujoč program, ki se je kdaj pa kdaj zavlekel tudi do polnoči. Po tem pa jasno še pivce ali dva v lokalnem baru. Včasih smo ob vrnitvi domov nadaljevali debato še na balkonu bloka, marsikateri večer pa smo popestrili tudi s kako neumnostjo. Plavanje v ledenem morju, plezanje po balkonu, nočno raziskovanje kompleksa in podobne vragolije. Vse, kar lahko pričakuješ od skupine 30-ih mladincev in mladenk. Zaradi teh neumnosti smo se zjutraj kdaj znašli v težavah, a kaj se če. Dovolj smo stari, da smo lahko  razumeli, da si pridigo zaslužimo (no, vsaj nekateri).

Na koncu se je, kot vedno, vse dobro izšlo. Dogodek smo zaključili v dobri atmosferi, in se naučili smo se precej o formalnostih EVS-a in si ustvarili smo mnoga prijateljstva. Z nekaterimi se bomo tekom našega prostovoljstva prav gotovo še srečali, saj si mnogi izmed nas želimo potovati naokrog po Španiji.