ANZAC day

Pred dobrim tednom, 25. aprila so Novozelandci  praznovali enega njihovih večjih praznikov: ANZAC day.

Na ta dan se prebivalci Nove Zelandije in Avstralije spominjajo na vojake padle v boju. V jutro 25. aprila 1915 so se vojaki avstralskega in novozelandskega korpusa izkrcali na turškem polotoku Galipoli, kjer so v naslednjih osmih mesecih utrpeli velike izgube. Ta dan je tako v očeh Avstralcev kot Novozelandcev viden kot preporod njihovega naroda in oboji mu dajejo velik pomen kot dogodek, ki je bil pomemben pri formaciji narodne identitete.

Prvo praznovanje je bilo že leta 1915, 30 aprila, le nekaj dni po izkrcanju. Od takrat so se proslave vrstile praktično vsako leto. Tekom zadnjih 100 let je popularnost praznika precej nihala. Najnižjo popularnost je praznik dosegel v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko so vojaki Nove Zelandije sodelovali v misijah v Vietnamu. V zadnjih desetletjih pa je, zanimivo, popularnost praznika v porastu. Bolj kot kadarkoli prej so v praznovanje vključeni tudi mladi. Na dan spomina se darujejo bogoslužja ob zori, kasneje pa poteka vojaški sprevod čez mesto. Ljudje si na prsa pripnejo papirnat Makov cvet, ki ima zanimivo zgodbo.

Leta 1921 je organizacija vojnih veteranov Nove Zelandije naročila 350.000 v Franciji narejenih Makovih cvetov, ki naj bi jih prodajali na dan premirja (Armstance day), ki se praznuje 11 novembra vsako leto (v spomin na premirje ob koncu prve svetovne vojne podpisano v Franciji 11. novembra 1918 ob 11h). Zaradi zamude ladje, ki je umetne cvetove dostavljala, so jih prodali ob prvi primerni priložnosti, torej na ANZAC dan, ob koncu aprila.

Spomin na herojstvo vojakov je močno politično orodje za promocijo narodne zavesti in jasno je bil ta dan izrabljen tudi za ta namen.

Ko vidim, kako složno se Novozelandčev spominjajo dogodkov pred več kot sto leti pomislim, kako se Slovenci spominjamo svojih izgub v obeh vojnah in v drugih oboroženih spopadih. Slovenci smo v 1. svetovni vojni izgubili več kot 35 tisoč rojakov, največ v Galiciji in na Soški fronti. Kljub dejstvu, da smo geografsko bližje lokacijam, kjer so se odvijali spopadi, se o tem nisem velikokrat pogovarjal niti s prijatelji, niti doma. Vojne so sigurno odprla mnoge rane med Slovenci, o katerih pa se, zanimivo, še vedno ne znamo kulturno pogovarjati.

4 thoughts on “ANZAC day

  1. Ful dober zapis, hvala! :)
    Pa lep pozdrav iz KL. Tako je vroče da kr ni za ven iti xD

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.