Brskanje po prtljagi

Včeraj sva se spet premikala. Kupila sva kombinirano vozovnico za ladjo in avtobus. Te so v teh koncih precej pogoste in običajno ugodnejše, kot če bi kupoval posamične vozovnice. Na izbiro sva imela dve varianti, odločila sva se za cenejšo in počasnejšo od dveh. Vožnja je bila dolga že po planu, zaradi slabe organizacije pa smo zamudili bus, kar je še podaljšalo čakanje.

Ko smo končno prispeli na cilj, je voznik zložil naše torbe na pločnik poleg avtobusa. Takoj, ko sem pristopil sem ugotovil, da nekaj ni v redu. Zadrga na nahrbtniku je bila rahlo odprta, v žepu, kakor običajno shranjujem malenkosti, pa sta bila knjiga in zvezek. Več kot očitno je nekdo brskal po mojem nahrbtniku.

Po podrobnem pregledu sem ugotovil, da je edina manjkajoča stvar, polnilec telefon. Verjetno so ga pozabili vrniti ali si ga dali nazaj v nahrbtnik koga drugega. Verjetno so iskali gotovino, to in pa dokumente pa sem imel k sreči pri sebi. Vesel sem bil tudi, da jih niso zanimali prenosnik in fotoaparat, ki sem ju imel v nahrbtniku.

Vseeno sem imel zaradi tega pokvarjen večer. Ugotovil sem, da sem na moje materialne stvari bolj navezan, kot bi si želel misliti, zmotil pa me je tudi vdor v mojo zasebnost. Zaradi enega bedaka bom sedaj manj zaupljiv tudi do poštenih Tajcev in bom bolj razmišljal, kdaj in kdo me bodo obrali.

Upam, da bo to šola se za koga drugega, da pa ne boste zaradi tega še bolj nezaupljivi do neznanih ljudi. Svet danes potrebuje več zaupanja in razumevanja kot kdajkoli poprej.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.