Petek se je začel precej zgodaj. Ob 8h je moral Gustav biti v službi, in ker je bival blizu službe sva se iz stanovanja odpravila nekako 10 min do. Takoj po zajtrku torej. Zmenila sva se, da se dobiva čez dobrih 8 ur, po njegovih službenih obveznostih. Peljal naj bi me okrog po starem mestu, zato sem posvetil dopoldne ogledu novega dela mesta.
Novi del se nahaja severno od glavnega dela. Na spletu sem našel brezplačni voden ogled po mestu in ker imam s podobnimi ogledi dobre izkušnje, sem se z veseljem pridružil. Ogled se je začel ob 10h, torej sem imel še kake dve uri za pot, ki bi trajala kake dobre pol ure. Poleg tega sem kupil terminsko karto za javni prevoz. Preden se je ogled mesta začel sem pojedel še drugi zajtrk. Za city tour smo se dobili na Sergel-ovem trgu ob 10h.
Sam sem do zbornega mesta prišel z pol minute zamude, zbrana možica je bila presenetljivo velika. Po tem, ko smo se razdelili v dve skupini je naša še vedno štela okrog 40 turistov in popotnikov. Vodič je imel ogromno energije, prav za to sem se odločil prestopiti k njegovi skupini (stran od skupine, ki jo je vodila deklina). Najprej smo se na kratko spoznali, poklical je vse velike države in povprašal kdo prihaja od tam, navezal prvi stik, pregovoril par besed. Na prvi postojanki se je tudi predstavil, povedal, da je iz Avstralije in da so bile “noseča sem” prve Švedske besede, ki se jih je naučil. Naučila ga je njegova punca, ko sta še živela v Amsterdamu.
Na prvi postojanki smo govorili o nakupovanju na Švedskem. Pokazal je na 6 trgovin H&M-a v radiju 600m ter njihovo upravno zgradbo. Govoril je tudi o IKEI, njihovih mesnih kroglicah in dejstvu, da je vso veliko in mogočno pohištvo poimenovano po švedskih besedah, preproge in podobna krama pa po danskih. Malo sosedsko zbadanje, ki je znano tudi nam.
Sprehodili smo se naprej po eni izmed nakupovalnih ulic. Druga postojanka je bila precej zgodovinsko obarvana. Govoril je o princesi Kristini (17. stoletje) in o tem, kako je globoko spremenila švedsko zgodovino. Močno se je zavzemala za enakost med spoloma, kar je še danes zelo zakoreninjeno nacionalni zavesti. Po zgodbi njenega življenja je bil leta 1933 posnet film, v katerem je igrala Greta Garbo, slavna švedska igralka. O njenem življenju in delu je bilo govora tudi na tretji postojanki.
Naslednja kontrolna točka je bila Stockholmska koncertna dvorana, kjer vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade. V tej zgradbi podelijo 5 nagrad, vključno z Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki je bila dodana naknadno (jebeni ekonomisti se morajo vedno zraven štulit). Najbolj znana nagrada – Nobelova nagrada za mir se podeljuje v Oslu. S to potezo so Švedi želeli ohraniti državi v uniji. Namera je zdržala le nekaj let. Tu smo slišali tudi nekaj besed o Alfredu Nobelu in o njegovem bratu (sedaj berem, da je imel 3 brate).
Nadaljevali smo proti zahodu. Ustavili smo se na eni izmed ulic, kje smo slišali zgodo o trenutni princesi Viktoriji in o tem, kako se je poročila z vaditeljem aerobike, ki ga je spoznala, ko je na rekreacijo hodila z ostalimi “povprečnimi ljudmi”. Ker njen izbranec Daniel ni bil modre krvi, je moral opraviti 3-letni tečaj za plemstvo. Poročila sta se 19. Junija 2010.
Na naslednjih postankih smo govorili še o kavarnah, kjer so se v 70-ih zadrževali ABBA in drugi švedske znane osebnosti. Beseda je nanesla tudi na neverjetno drzen rop banke in na Stockholmski sindrom, ki je dobil ime po dogodkih med tem ropom.
Pred koncem smo naredili še nekaj postankov, od katerih so bili prav vsi polni informacij. Vsega ne bom izdal tu, da vam ne vzamem razloga za obisk tega lepega mesta. Ogled smo končali po kakih 2h urah. Po izredno nerodni situaciji smo zahvalili vodiču in odčli vsak v svojo smer. Meni se je pridružila deklina iz Nemčije, ki sem jo spoznal tekom ogleda. Z njo sem preživel še dobršen del vikenda.