Monthly Archives: June 2014

Otok MTVja

nekategorizirano, , , , , , , ,

Tekom tedna običajno je moja rutina precej standardna, služba po tem pa domov, kaj pojest, mogoče pogledat kak film ali pa na sprehod in pivce po tem pa spat. To sredo je bilo malce drugače.

Odvijal se je namreč velik koncert. Eden največjih (če ne največji) dogodkov tega formata je organiziran s strani ameriške glasbene televizije MTV. Prvič je bil izveden leta 2007, od takrat pa vsako leto. Dogaja se na trgu Fosos v Floriani, le lučaj proč od prestolnice Malte. Dogodka se udeleži okrog 50 tisoč obiskovalcev, kar je nekoliko več od povprečnega koncerta v Svobodi v Trbovljah. Koncerta sem se bolj kot zaradi zabave udeležil zaradi radovednosti kako taksna zadeva deluje. Moram priznat, da je bila prav zanimiva izkušnja.

Proti Floriani sva se s sostanovalcem odpravila okrog 9h. Šla sva peš, saj razdalja od stanovanja ni bila prevelika, poleg tega pa sva vedela, da bodo avtobusi prenatrpani še bolj kot ponavadi. Na prizorišče sva prišla ravno, ko je ena od izvajalk zaključila svoj nastop. Ker nisva imela boljšega dela sva si zadala nalogo, da se prebijeva skozi množico prav do prve vrste. Med tem, ko sva se počasi premikala proti odru se je na nastop pripravljal naslednji zvezdnik. Na vrsti je bil en Rike. Ko je stopil na oder se je mnogo ljudi precej razveselilo. Za večino prisotnih je bil je bil le majhna mravljica na odru oddaljenem mogoče 50, mogoče 100 metrov, nekateri pa zaradi svojih kratkih nog niso videli niti tega. Vseeno se je zdelo, da je za mnoge to nekaj najboljšega, kar se jim je kdajkoli zgodilo.

Čez čas sva uspešno prispela skoraj do odra, na skrajno desni strani. Čeprav nisva bila v pri vrsti sva se odločila, da je dovolj. Tam sva postala nekaj časa, poslušala par pop viž in opazovala zaprepadene mladenke. Ko sva se že hotela prestaviti sem prek ograje opazil tri varnostnike, ki so naokrog peljali zaboj v velikosti omare. Čeprav se jim je precej mudilo, sem si mislil, da je to pač del organizacije. Kmalu za tem se je na malem podestu na desni strani tik ob ograji pojavil pevec. Tam je zapel eno izmed svojih balad in ljudje so jasno noreli zaradi njegove prisotnosti. Po končanem komadu je odšel iz malega odra nakar se je ponovil prizor z varnostniki, le da so tokrat šli v drugo smer. Zanimivo mi je bilo, kako se svetovni zvezdnik naokrog po zaodrju prevaža v lesenem zaboju za krompir.

Koncert se je nadaljeval, po pričakovanjih. Nori svetlobni efekti, odrski ognjemeti in onesnaževanje prizorišča s konfeti (To je bilo že tako ali tako nastlano s plastenkami, pivskimi pločevinkami ipd.) Zanimivo je bilo opazovati tako noro evforične ljudi. Mislil sem, da se je trans, ki ga vidiš na posnetkih starih koncertov od Beatles-ov, začel umikati v pozabo nekje v osemdesetih. Vsak dan nekaj novega. Še ena zanimivost je, da je kopica ljudi spremljala koncert preko ekrana svojega pametnega telefona. Mogoče zato ker so bili premajhni, da bi videli čez množico?

Po končanem nastopu se je večino ljudi odpravilo stran. Iz zvočnikov je začela nabijati še slabša glasba, kot prej, zato sva se tudi midva z Rosariom odločila za premik. Vstavila sva se na pivo in zaokrožila po prizorišču. Srečala sva še Imanoel-a, drugega cimra. Kmalu zatem smo se skupaj odpravili domov.

Flamingo, pazi se!

nekategorizirano, , ,

Na Malto je priletel flamingo!

To je v zadnjih dneh velika novica. Še posebej zato, ker se je (iz neznanega razloga) odločil ostati tu.

Otok je sicer lepa počitniška destinacija in prijeten prostor za oddih. Kljub temu mogoče le ni najboljše mesto za flamingov počitek. O situaciji s ptiči sem bral že januarja, ko sem bil prvič tu. Pogosta jed na otoku je ptič, pripravljen na tak ali drugačen način. Ko sem si pred nekaj tedni privoščil kosilo v restavraciji, smo ocvrtega priča dobili poleg zajca, ki je prav tako ena izmed lokalnih specialitet. Zaradi velike priljubljenosti, pa tudi zaradi priljubljenosti lova pa se tukajšnjim pernatim živalim piše bolj slabo.

Ko sem se pred tedni s Čehinjo potepal po jugu otoka sva naletela na dva prostovoljca iz Nemčije, ki sta na otoku pomagala pri varovanju ptičev in preprečevanju divjega lova na njih. V kratkem pogovori sta omenila, da je situacija kritična in da imajo naravovarstveniki na tem področju še veliko dela. Po kratkem  sprehodu ob obali je bilo prav težko spregledati tulce od šiber, ki so jih lovci pustili za seboj. Opaziš jih lahko tako rekoč na vsakem koraku. Govori se celo, da je na tem delu otoka zemlja onesnažena s svincem iz šiber za lov na ptice.

Pa da se vrnem nazaj k flamingu. Ptič, kateremu prav ta vikend izbirajo ime, se je za prostor počitka izbral soline ob mestu Qawra. Soline menda flamingom ponavadi precej prijajo. Kmalu po tem, ko je priletel na otok, so ga opazili prostovoljci iz društva za opazovanje ptic “Bird life”. Društvo se je hitro organiziralo in uredilo stražo za ubogega flaminga. Ozirajoč se na zgodovino žal nima dobrih možnosti za preživetje. Zadnji 4-je, ki so na otoku pristali so menda svojo zgodbo zaključili prav tu. Tako se posveča kdove-koliko človek-ur časa za varovanje enega ptiča.

Ne glede na požrtvovalnost in samoiniciativnost ornitologov pa te ne uživajo velike podpore na otoku. Govori se, da ni pretirano pametno hoditi naokrog z daljnogledom okrog vratu, najmanj kar lahko pričakuješ od mimoidočih je kak grd pogled in kaka kletvica namenjena tebi. Tudi policija je na strani lovcev. V času izven sezone lova na ptice, se s strani ljubiteljev ptic prav tako organizira straže. Žal se dogaja, da se zelo očitna kršitev pravil, kateri so priča tako društveniki, kot organi pregona preprosto pomete pod preprogo.

Lovci za svoj argument uporabljajo primerjave z ostalimi evropskimi državami, brez problema pa spregledajo razlike v velikosti države in načinu rabe zemlje. Polemika je zanimiva in precej bolj globoka, kot sem jo lahko predstavil tu. Z veseljem jo bom raziskoval še naprej in poizkušal prisluhniti vsakemu mnenju na to temo. Vseeno priznam, si želim, da bi se s tukajšnjimi lovci o naravo varstvu pogovoril kak slovenski lovec.

Pripis: Večino informacij o naravo varstvu sem dobil s stani ene osebe; Slovenke, ki je na praksi v narodnem parku tu na Malti. Podatkom zaupam kljub omejenosti števila virov.

Stanovanje svetega Tončka

nekategorizirano, , ,

Počasi mineva en mesec odkar sem se vselil v moje prvo stanovanje na Malti, mogoče je čas, da o njem napišem kako besedo.

Po umirjenem začetku sem moj tretji teden na otoku posvetil divjemu iskanju stanovanja. Stanovanje v katerem prebivam sedaj sem našel s pomočjo kolegove sostanovalke. Na Malti dobrih stanovanj ni v izobilju in zato sem bil vesel vsake pomoči pri iskanju. Ko sem pršel na ogled, sta me sprejela dva Španca mojih let. Presenetila sta me z njuno zmožnostjo za kompromise ter splošnim interesom, da postanem njun cimer. Dva dni po vselitvi sem odšel na izlet v Barcelono. Na moje presenečenje sta mi rekla, da je jasno, da za ta teden ne plačam najemnine in mi jo ob koncu meseca nista zaračunala. Več kot pošteno.

Mnogo ulic nima hišnih številk, ampak imajo stanovanja svoja imena. To je sicer precej ljubko, a ne pretirano praktično, ko iščeš stanovanje. Stanovanja so velikokrat poimenovana po krščanskih likih (čeprav obstajajo tudi izjeme), naše je St. Anthony. Pritlično stanovanje je staro, kar sta omenila že pred ogledom. Zgornjemu sosedu je med zimo spustila cev za vodo, posledice so še vedno jasno vidne (lastnica je sicer obljubila, da bo to v kratkem prepleskano). Omet na stenah se počasi osvobaja in tu in tam v stanovanju srečaš kako živalco s katero si ne bi želel deliti svojega doma.

Arhitekturno je stanovanje podobno ostalim stanovanjem, v katerih sem bil. Dolgo in ozko, po dolžini pa razdeljeno na sobe. Za vhodom je predsoba, ki jo mi uporabljamo kot dnevno sobo, nato sledi mala prehodna soba, ki je neizkoriščena (ima le en kavč), sledi dolg hodnik, iz katerega je vhod v kopalnico in veliko sobo, na koncu pa je še jedilnica in kuhinja ter mala terasa. Moja soba je vzporedno z neizkoriščeno prehodno sobo. Meri okrog 2x5m in ima steklena vrata na mini atrij. Ta je očitno značilen za mediteransko gradnjo, opazil sem jih tudi v Španiji ter slišal, da jih imajo tudi na Portugalskem. Pogled imaš sicer le na 2m oddaljeno okno, a vseeno prinese vsaj nekaj svetlobe in zraka. Koristno je tudi zato, ker v sobo ne dobiš direktnega sonca torej se med poletjem soba segreje manj. Na ta atrij sta okni še iz kopalnice in večje sobe. Zanimiva je tudi končna terasa, ki je prav tako obdana z visokimi zidovi, tako da iz stanovanja nimaš prav nobenega razgleda. Stanovanje je prijetno hladno, verjetno ker je ukleščeno med ostale zgradbe, mogoče pa tudi zaradi značilnega malteškega kamna iz katerega je zgrajen.

Vzdušje v stanovanju je super, študentsko in sproščeno. V stanovanju smo trije stalni prebivalci, jaz in Španca, ki sta me sprejela. Eden izmed njih dela vsak dan (tudi med vikendi), drugi uživa še zadnje dni pred odhodom. Velikokrat imamo v stanovanju goste. Večinoma so španski, imeli smo pa že tudi dve slovenski couchsurferki. Trenutno gostimo tudi Italijana o katerem sem pisal v prejšnjem zapisu. Zadnjih nekaj dni nas je tako v stanovanju bilo 6 mladih moških na vrhuncu svoje seksualne moči, tako da koncentracija testosterona dosega opozorilne nivoje. Več kot očitno bo v stanovanje potrebno zvabiti kako sostanovalko.

Italianski couchsurfer

nekategorizirano, , , ,

Včeraj sem precej slučajno naletel na Italijana, ki je potreboval pomoč. Pred kratkim je namreč priletel na otok in ker je še brez stanovanja sem mu ponudil kavč.

Tudi sam še vedno kdaj pogledam po oglasih za sobe in stanovanja in tako sem predvčerajšnjim naletel na oglas, ki je iskal ljudi za deljenje sobe ali stanovanja. Ker je deljenje stanovanja najboljše izhodišče za dobro družabno življenje, širjenje obzorji in vzdrževanje nivoja tolerance sem se na oglas jasno odzval. Čez nekaj ur mi je odpisal, njegov plan je bil, da si še danes najde stanovanje in da bi ga rad delil z menoj. Povedal sem mu, da se meni ne mudi tako kot njemu in da, če želi, lahko nekaj časa spi pri meni.

Kasneje sva se dobila in zvečer je prinesel svoje stvari v moje stanovanje. V resnici sem se kar malo presenetil, ko sem v svoje stanovanje povabil popolnega neznanca. Tokrat le ni bilo po ustaljenem couchsurfing protokolu, nisem poznal njegovih referenc, nisem prebral njegovega profila, do popoldanske kave nisem niti vedel iz kje prihaja. Kot ponavadi sem bil precej paranoičen a kaže se, da je dečko zabaven, pošten in nasploh precej fajn.

Včeraj smo v skupaj z njim in španskima cimroma spili kako pivo in na hitro podebatirali. Tudi danes je po napornem dnevu v službi prav prijala njegova družba. Sprehodila sva se čez del mesta kjer živim, do obale, tam spila pivce in reševala svet. Neverjetno, kako dobro dene to. Rosario je Italian. Razlagal o situaciji v njegovi domači vasi, na jugu Italije, o problemih z mafijskimi družinami (ki so po njegovih besedah tam še kako žive in aktualne), o navezanosti mafije s politiko in tako naprej. Zdi se, da je dečko precej razgledan.

Na poti domov sva se ustavila še v trgovini z afriško hrano. Menila sva se z (temnopoltimi) prodajalci in strankami. O čudni zelenjavi, ki je bila razstavljena pred trgovino sva izvedela, da je verjetno iz osrednje Afrike, in da je “popolnoma naravna”. Govorili smo o treh različnih gomoljnicah, ki so se sončile pred trgovino. Vse tri menda lahko pripraviš na  podoben način kot krompir, večina pa je od krompirja bolj sladka. Za podrobnejši okus po treba to čudo še poizkusiti.

V zahvalo za kavč sem že drug večer jedel večerjo izpod italijanskih rok, kar je odlična izmenjava.

Festival Earth Garden

nekategorizirano, , , , , , , ,

Ta vikend sem se udeležil enega izmed največjih festivalov na Malti. Eart Garden se je dogajal od petka do nedelje, jaz sem bil tam le včeraj.

Sobotno jutro je bilo naporno. V petek smo takoj po službi šli na pivo s sodelavci. Zadeva je izpadla drugače, kot sem si predstavljal. V družbi treh Švedov in ene Švedinje je bil tihi konsenz, da je cilj tega večera uničiti ves alkohol na otoku. Avtopilotu v zahvalo sem zadevo ustavil dokler je še bila relativno obvladljiva in jo popihal domov. Vseeno sem naslednji dan občutil bojne rane.

Do dveh popoldan sem se nekako sestavil in ker sem bil v kratkem zmenjen v Mdini sem skočil do avtobusne postaje. Po poti sem si kupil še osvežitev, ki jo vidiš v mnogih malteških trgovinah – ledeni smoothy. Do Mdine sem prišel precej točno in po kratkem iskanju našel tudi kolegico s katero sva bila zmenjena. Skupaj sva se sprehodila po Rabatu, peljala me je do slaščičarne, kjer naj bi imeli super torte. Ker je bila zaprta sva nadaljevala pot in po ugotovitvi, da bi lahko kaj pojedla, sva zavila v eno izmed restavracij. Razdelila sva si Malteški krožnik, na katerem je bilo par različnih malteških dobrot (o hrani tukaj na otoku imam še plan napisati kak zapis). Po poznem kosilu je bil počasi že čas, da se odpraviva proti festivalu. Sam nisem bil najbolj navdušen nad idejo, saj glava in želodec še vedno nista bila popolnoma zdrava a sem vseeno sledil. Avtobus v smer festivala sva ravno zamudila, zato sva se do tja namenila kar peš. Pot naju je vodila prek širokih cest in po travniških kolovozih. Vmes sva opazovala floro in favno. Geekote in noro cvetoča grmovja. Po nekaj izgubljanja sva končno našla prostor.

Na prizorišče naju je sprejel starejši varnostnik neverjetno dobre volje. Sam imam z varnostniki slabe izkušnje, zato me je njegova reakcija toplo presenetila. Naslednje lepo presenečenje je bila cena karte, saj je bila ista kot v predprodaji, čeprav so na spletni strani obljubljali dražjo. Festival je bil grobo razdeljen v tri dele: kamp, Open village in glavni oder. Sam sem kupil vstopnico le za open village, saj je bilo že tam dovolj dogajanja. Vsaj trije odri, kup malih trgovinic in prostorčkov za druženje in nekaj tisoč obiskovalcev. Za vtis, festival je imel podoben duh, kot slovenska Histerija. Kasneje sva pri enem od šankov srečala glavnega organizatorja in njegovega organizatorskega kolega. Povedala sta, da je bilo lani na festivalu skupaj okrog 17 000 udeležencev. Kar se zdi ogromno za tako majhen prireditveni prostor.

Po super večeru ob dobri glasbi sva taktično okupirala eno od žimnic, ki so ležale naokrog, jo odnesla stran od luči in prenočila pod zvezdami.

Današnji dan sva začela s sprehodom po žgočem soncu nazaj proti Mdini nadaljevala s štopanjem starejšega Maltežana s tremi norimi mopsi, s torto v slaščičarni od včeraj in kosilom v Libanonski restavraciji. Sedaj sem doma, zaključujem vedno prekratek vikend.