Tag Archives: sostanovalec

Selitev

nekategorizirano, , , , ,

Pred natanko enim tednom smo se s cimri preselili v novo stanovanje. Oba sostanovalca sta na obisk dobila svoji deklini, tako da sta si tudi ona želela vsak svojo sobo. Stanovanje je naše Rosario, po ogledu smo se prav hitro odločili zanj. Naše staro stanovanje smo prav tako oddali brez kakršnihkoli problemov. En zapis na skupino na Facebook-u, en ogled in smo bili dogovorjeni. Podnajemniški trg na otoku je, predvsem v tem času, izjemno dinamičen in stanovanja se lahko oddajo v nekaj urah.

Seljenje samo je bilo precej zabavno opravilo. Spominjalo je na nepozabni prizor, ko smo nekaj tednov pred tem skupaj šli po nakupih. Trije mladeniči vsak s svojim bizarnim stilom, eden z nahrbtnikom, drug z športno boršo in tretji z babičino torbo s koleščki. Vsi naloženi z testeninami in pivom, v eni roki pa sladoled jebivetersko proti domu.

Po sobotnem dopoldnevu ob in v morju sem prišel domov okrog 2h. Za selitev jasno še nisem imel pripravljeno, zato sem začel basati stvari v nahrbtnike. Z lastnikom novega stanovanja smo bili zmenjeni ob 3h, novi stanovalci pa so prav tako čakali, da se spravimo ven iz stanovanja. Jaz sem stvari transportiral s kolesom, Španec z motorjem, Italijan pa se je vozil z avtobusom. K sreči novo stanovanje ni bilo pretirano oddaljeno od starega in tako vožnja ni bila preveč naporna. Čeprav v treh mesecih odkar sem na otoku tukaj nisem kupil praktično ničesar razen hrane in ostalih osnovnih potrebščin, sem moral pot opraviti trikrat. Neverjetno kako hitro se ti v stanovanju naberejo neumnosti.

V tednu dni smo se vsi trije že precej udomačili. Lokacija stanovanja je super in čeprav smo le streljaj stran od ulice, ki jo zvečer zasedejo nočne delavke je okolje precej mirno. Nedaleč stran je celo majhen gozdiček, kjer se lahko usedeš na pivce, če si ga prineseš s seboj. Prijetno je tudi zjutraj, saj na poti v službo s kolesom ni več potrebno premagovati (sicer malih) hribčkov, temveč se le spustim do centra. Še ena prednost novega stanovanja je, da imamo precej manj nezaželenih gostov v obliki malih živalic.

Tekom tedna je španski kolega dobil informacijo iz Španije, da je sprejet na delovno mesto na katerega se je prijavil, zatorej se v naslednjem tednu obeta še ena sprememba. Imanoel se s svojo deklino vrača v Španijo, v naše stanovanje pa prihaja mlada in po fotografiji sodeč hudo vroča Kolumbijka. Poleg nje pa konec tedna pričakujem še obiske iz Slovenije. Prihajajo še zabavni dnevi.

Italianski couchsurfer

nekategorizirano, , , ,

Včeraj sem precej slučajno naletel na Italijana, ki je potreboval pomoč. Pred kratkim je namreč priletel na otok in ker je še brez stanovanja sem mu ponudil kavč.

Tudi sam še vedno kdaj pogledam po oglasih za sobe in stanovanja in tako sem predvčerajšnjim naletel na oglas, ki je iskal ljudi za deljenje sobe ali stanovanja. Ker je deljenje stanovanja najboljše izhodišče za dobro družabno življenje, širjenje obzorji in vzdrževanje nivoja tolerance sem se na oglas jasno odzval. Čez nekaj ur mi je odpisal, njegov plan je bil, da si še danes najde stanovanje in da bi ga rad delil z menoj. Povedal sem mu, da se meni ne mudi tako kot njemu in da, če želi, lahko nekaj časa spi pri meni.

Kasneje sva se dobila in zvečer je prinesel svoje stvari v moje stanovanje. V resnici sem se kar malo presenetil, ko sem v svoje stanovanje povabil popolnega neznanca. Tokrat le ni bilo po ustaljenem couchsurfing protokolu, nisem poznal njegovih referenc, nisem prebral njegovega profila, do popoldanske kave nisem niti vedel iz kje prihaja. Kot ponavadi sem bil precej paranoičen a kaže se, da je dečko zabaven, pošten in nasploh precej fajn.

Včeraj smo v skupaj z njim in španskima cimroma spili kako pivo in na hitro podebatirali. Tudi danes je po napornem dnevu v službi prav prijala njegova družba. Sprehodila sva se čez del mesta kjer živim, do obale, tam spila pivce in reševala svet. Neverjetno, kako dobro dene to. Rosario je Italian. Razlagal o situaciji v njegovi domači vasi, na jugu Italije, o problemih z mafijskimi družinami (ki so po njegovih besedah tam še kako žive in aktualne), o navezanosti mafije s politiko in tako naprej. Zdi se, da je dečko precej razgledan.

Na poti domov sva se ustavila še v trgovini z afriško hrano. Menila sva se z (temnopoltimi) prodajalci in strankami. O čudni zelenjavi, ki je bila razstavljena pred trgovino sva izvedela, da je verjetno iz osrednje Afrike, in da je “popolnoma naravna”. Govorili smo o treh različnih gomoljnicah, ki so se sončile pred trgovino. Vse tri menda lahko pripraviš na  podoben način kot krompir, večina pa je od krompirja bolj sladka. Za podrobnejši okus po treba to čudo še poizkusiti.

V zahvalo za kavč sem že drug večer jedel večerjo izpod italijanskih rok, kar je odlična izmenjava.