Tag Archives: free tour

Free tour: Christchurch

nekategorizirano, , , , , , , ,

Brezplačni vodeni ogledi mesta so stalnica na mojih potovanjih in tudi v Christchurch-u ponujajo tak ogled. Po slabem mesecu bivanja v mestu je že bil čas, da se pridružim eni od vodenih skupin.

Ogled se je začel na trgu pred staro katedralo. Kljub temu, da je bila nedelja se je v sencah dreves zadrževalo presenetljivo mnogo ljudi. Izkazalo se je, da večina izmed njih čaka na začetek ogleda. Skupina, ki se je zbrala je bila res velika, mogoče  kakih 50 ljudi. Kljub povpraševanju vodiča, če se lahko razdelimo v dve skupine (ena od katerih bi bila vodena kasneje) smo se na pot odpravili skupaj.

Od porušene katedrale nas je pot vodila protikontejnarskem nakupovalnem centru RE:start, nato do slavoloka v spomin na enote ANZAC, sledil je botanični vrt in muzej  Canterbury-ja, galerija, nazaj do katedrale, nato pa proti vzhodu do ulice New Regent, “muzeja dreves”, nove, “kartonaste” katedrale, nato pa do mesta, kjer je stala stavba Canterbury TV in čez cesto, kjer je spomenik 185 žrtvam potresa. Od tam smo se podali nazaj proti centru, kjer se je skupina razpustila.

Med potepom sem spoznal cel kup informacij o Christchurch-u, zgodovini Nove Zelandije in mesta, ter anekdot o potresu in popotresni obnovi. Mesto je nastalo na tej lokaciji, ker je okolica ravna, po njej pa se vije rečica Avon, ki je bila v času prvih naseljencev še pitna. Za razliko od ravninskega Chch je večina novozelandskih mest hribovitih. Zaradi tega pričakujejo velik potres tudi v drugih velikih mestih, vodič je izpostavil Wellington. Nasprotno od tega, kar so nas učili, se med potresom najbolj varno skriti pod mizo ali bežati ven, na odprta mesta. Skrivanje pod podboji menda ni najboljša ideja, saj te močan potres lahko zaluča po tleh, kjer te poškodujejo iz omar in polic padajoči predmeti.

V botaničnem vrtu smo slišali o flori in favni na Novi Zelandiji, ki je zelo drugačna od vrst v Avstraliji. Najbolj pomembno za popotnika ali turista je dejstvo, da živali in rastline v Novi Zelandiji niso človeku nevarne (za razliko od Avstralije, kjer nate preti praktično vse, kar se premika). Razlog za to je, da sta se otoka Nove Zelandije v geološki zgodovini po odcepitvi od Avstralije in “potovanju” proti vzhodu, potopila pod morsko gladino. Nova Zelandija ima sedaj veliko koncentracijo eksotičnih ptic, najbolj poznan izmed njih je Kivi, ki je eden od neuradnih simbolov NZ.

Mnogo starih stavb v mestu je zgrajenih v neo-gotskem arhitekturnem stilu. Ta je bil aktualen v 19. in 20. stoletju, torej v času, ko je mesto nastajalo. V tem stilu sta zgrajena tudi muzej Canterbury-ja in bivša univerza Christchurch-a (sedaj center umetnosti), kjer je deloval Ernest Rutherford, oče jedrske fizike.

Mesta galerija, je nova, moderna stavba v centru mesta. Med potresi 2010 in 11 stavba ni bila poškodovana, vseeno pa je bila zaprta 4 leta po potresih. Razlog za to je bila likvfikacija tal pod zgradbo in posledično utrjevanje temeljev. V garaži pod galerijo smo si lahko ogledali proti potresne blažilce, na katerih sedaj stoji celotna stavba.

Stara katedrala je utrpela škodo v potresih leta 1881, 1888, 1901, 1922, in septembra 2010 a se do takrat ni podrla. Tako, kot večina drugih stavb v mestu ji je največji udarec zadal potres v februarju 2011, po tem, ko so jo prejšnji potresi do dobra razrahljali. V potresu se je porušil zvonik. Kljub prisotnosti ljudi k sreči nihče ni bil poškodovan. V tednih po potresu so ob zahodnem zidu zgradili železno strukturo, ki naj bi zavarovala zid in vitraž nad glavnim vhodom v cerkev. Nekaj mesecev po tem, v juniju 2011 se je zgodil še en potres. Tokrat se je železna struktura, ki naj bi varovala zid naslonila nanj in ga potisnila v notranjost cerkve. Takrat se je začela polemika ali naj cerkev obnovijo ali porušijo. Dodatno škodo je zgradbi prizadel potres v decembru 2011. Cerkveni uradniki so se odločili zgradbo porušiti, kar pa je naletelo na velik odpor med meščani, ki so spor pripeljali tudi pred sodišče. Čeprav je v večini premerov sodišče razsodilo v prid Cerkvi, se rušenje po odstranitvi cerkvenega stolpa v 2012 ni nadaljevalo. Trenutno cerkev obraščajo mahovi in trave, spor in politične spletke pa se nadaljujejo.

Ker je bilo že na začetku očitno, da bo obnova cerkve trajala mnogo let, so cerkvene oblasti zgradile novo, “tranzicijsko cerkev”. Prvotni plan, da bo otvoritev nove cerkve ob prvi obletnici potresa (feb 2012) je padla v vodo, saj je bilo mesto blagoslovljeno komaj aprila 2012. Gradnja se je začela v koncu julija 2012. Priznan japonski arhitekt Shigeru Ban je za nosilno zgradbo predvidel kartonaste nosilne stebre, nekaj izmed katerih se je zmočilo preden je bila zgradba dokončana. To je dodatno zakasnilo in podražilo projekt. Kartonasta katedrala, kot ji pravijo sedaj, je bila odprta 6. avgusta 2013.

Le lučaj stran od nove katedrale je mala trata z nekaj drevesi in s peskom posuta ravnica. Prostor, kjer je pred leti očitno stala stavba, ki so jo sedaj porušili je pogost prizor v mesu. Ta parcela je vseeno nosi poseben pomen. Na tej lokaciji je namreč stala zgradba televizije Canterbury (CTV), ki se je v potresu februarja 2011 popolnoma porušila. V zgradbi je umrlo 115 od 185 žrtev potresa. Vodič nam je na tem mestu prebral srhljiv odlomek iz knjige japonskega dekleta, ki je bila na poletni šoli v Christchurchu in je po potresu ostala ujeta v ruševinah zgradbe. Skupina je bila videno pretresena.

Na drugi strani ceste stoji začasni spomenik žrtvam potresa – 185 praznih stolov na 185 kvadratnih metrov zelenice. Prazen stol v mnogih umetniških delih simbolizira spomin na prezgodaj preminulega posameznika, zelenica v tej instalaciji pa simbolizira rast in regeneracijo. Na tabli ob spomeniku je stal napis “This instalation is temporary – as is life”, ki mi je bil precej všeč.

Ogled mesta smo zaključili v centru. Vodič se je potrudil, da bi zaključil pozitivno in optimistično, s pogledom na svetlo prihodnost in velik napredek, ki ga doživlja mesto. Kljub očitnemu razvoju in modernizaciji mesta, nisem bil navdušen nad njegovim kičastim optimizmom.

Kljub veliki skupini je bil tudi ta ogled poučen in izredno zanimiv.

Stockhol free city tour

nekategorizirano, , , ,

Petek se je začel precej zgodaj. Ob 8h je moral Gustav biti v službi, in ker je bival blizu službe sva se iz stanovanja odpravila nekako 10 min do. Takoj po zajtrku torej. Zmenila sva se, da se dobiva čez dobrih 8 ur, po njegovih službenih obveznostih. Peljal naj bi me okrog po starem mestu, zato sem posvetil dopoldne ogledu novega dela mesta.

Novi del se nahaja severno od glavnega dela. Na spletu sem našel brezplačni voden ogled po mestu in ker imam s podobnimi ogledi dobre izkušnje, sem se z veseljem pridružil. Ogled se je začel ob 10h, torej sem imel še kake dve uri za pot, ki bi trajala kake dobre pol ure. Poleg tega sem kupil terminsko karto za javni prevoz. Preden se je ogled mesta začel sem pojedel še drugi zajtrk. Za city tour smo se dobili na Sergel-ovem trgu ob 10h.

Sam sem do zbornega mesta prišel z pol minute zamude, zbrana možica je bila presenetljivo velika. Po tem, ko smo se razdelili v dve skupini je naša še vedno štela okrog 40 turistov in popotnikov. Vodič je imel ogromno energije, prav za to sem se odločil prestopiti k njegovi skupini (stran od skupine, ki jo je vodila deklina). Najprej smo se na kratko spoznali, poklical je vse velike države in povprašal kdo prihaja od tam, navezal prvi stik, pregovoril par besed. Na prvi postojanki se je tudi predstavil, povedal, da je iz Avstralije in da so bile “noseča sem” prve Švedske besede, ki se jih je naučil. Naučila ga je njegova punca, ko sta še živela v Amsterdamu.

Na prvi postojanki smo govorili o nakupovanju na Švedskem. Pokazal je na 6 trgovin H&M-a v radiju 600m ter njihovo upravno zgradbo. Govoril je tudi o IKEI, njihovih mesnih kroglicah in dejstvu, da je vso veliko in mogočno pohištvo poimenovano po švedskih besedah, preproge in podobna krama pa po danskih.  Malo sosedsko zbadanje, ki je znano tudi nam.

Sprehodili smo se naprej po eni izmed nakupovalnih ulic. Druga postojanka je bila precej zgodovinsko obarvana. Govoril je o princesi Kristini (17. stoletje) in o tem, kako je globoko spremenila švedsko zgodovino. Močno se je zavzemala za enakost med spoloma, kar je še danes zelo zakoreninjeno nacionalni zavesti. Po zgodbi njenega življenja je bil leta 1933 posnet film, v katerem je igrala Greta Garbo, slavna švedska igralka. O njenem življenju in delu je bilo govora tudi na tretji postojanki.

Naslednja kontrolna točka je bila Stockholmska koncertna dvorana, kjer vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade. V tej zgradbi podelijo 5 nagrad, vključno z Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki je bila dodana naknadno (jebeni ekonomisti se morajo vedno zraven štulit). Najbolj znana nagrada – Nobelova nagrada za mir se podeljuje v Oslu. S to potezo so Švedi želeli ohraniti državi v uniji. Namera je zdržala le nekaj let. Tu smo slišali tudi nekaj besed o Alfredu Nobelu in o njegovem bratu (sedaj berem, da je imel 3 brate).

Nadaljevali smo proti zahodu. Ustavili smo se na eni izmed ulic, kje smo slišali zgodo o trenutni princesi Viktoriji in o tem, kako se je poročila z vaditeljem aerobike, ki ga je spoznala, ko je na rekreacijo hodila z ostalimi “povprečnimi ljudmi”. Ker njen izbranec Daniel ni bil modre krvi, je moral opraviti 3-letni tečaj za plemstvo. Poročila sta se 19. Junija 2010.

Na naslednjih postankih smo govorili še o kavarnah, kjer so se v 70-ih zadrževali ABBA in drugi švedske znane osebnosti. Beseda je nanesla tudi na neverjetno drzen rop banke in na Stockholmski sindrom, ki je dobil ime po dogodkih med tem ropom.

Pred koncem smo naredili še nekaj postankov, od katerih so bili prav vsi polni informacij. Vsega ne bom izdal tu, da vam ne vzamem razloga za obisk tega lepega mesta. Ogled smo končali po kakih 2h urah. Po izredno nerodni situaciji smo zahvalili vodiču in odčli vsak v svojo smer. Meni se je pridružila deklina iz Nemčije, ki sem jo spoznal tekom ogleda. Z njo sem preživel še dobršen del vikenda.