Prestolnica Malezije, me je že v prvih dneh po prihodu navdušila. Iz perspektive Tajske je mesto izgledalo izredni urejeno, moderno in funkcionalno, še vedno pa zelo poceni. Všeč mi je bilo, kako dobro Maleziji govorijo angleško, kako civilizirano čakajo v vrsti na prihod vlaka, kako prijazni in ustrežljivi so nasploh. Brezplačni avtobusni, futuristični monorail in računalniško vodeni metroji.

Mesto je kasneje razkrilo tudi svoj drug obraz, umazanijo in podgane tudi med stojnicami ulične prehrane. Pivo je drago in religija je velik del vsakdanjika in političnega življenja ljudi. Mnogi so zelo konzervativni, za uporabnike in preprodajalce že manjših količin droge so predvidene doživljenjski zapori ali celo smrtna obsodba. Malezija tako ni najboljša država za eksperimentiranje z drogami. Tudi začetem vtis prijaznosti in urejenosti se je čez čas rahlo skalil.

Kljub nekaterim navadam, ki so za zahodnjaka čudne ali celo šokantne ohranjam Kuala Lumpur v dobrem spominu. Z veseljem bi se še vrnil v mesto, tudi življenje za nekaj mesecev ali let se zdi predstavljivo.