V Krakovu sva se zasedela kar nekaj časa. Dobro sva se spočila, se konkretno najedla in pošteno napila. Tretji dan sva se hotela odpraviti že precej zgodaj, a naju je zadržal dež. Med čakanjem sva napisala nekaj zapisov za blog, izbrala in naložila slike. To je trajalo precej dlje, kot sva predvidela in ko sva v hostlu spakirala stvari in se končno odpeljala proti obrobju mesta, je bil občutek vožnje s kolesom resnično odličen.
Na kolesu običajno delava okrog 80 kilometrov na dan. Samo kolesarjenje traja le 4 do 6 ur na dan, a realno trajajo premiki z vsemi pavzami večinski del dneva. Na pot se odpravljala zjutraj, večinoma med 7 in 9-o uro. V zadnjih dneh sva eksperimentirala s strategijo kasnejšega zajtrka, ko ob odhodu pojeva le grižljaj, za čaj, kavo in malo večji obrok pa se ustaviva po kakih 20 km. Ta metoda se kar obrestuje, saj imaš že prvih 20 km dobro motivacijo za gonjenje pedal.
Poleg postankov za hrano se tekom dneva ustaviva še velikokrat. Postanki so zelo spontani, včasih jih narekujejo fiziološke potrebe, včasih postojiva za oddih, kdaj se ustaviva, da si ogledala lepote narave in družbe, mnogokrat pa samo, da preveriva če sva še na pravi poti.
Poti, ki peljejo proti Estoniji so mnoge in zelo raznovrstne. Vedno poskušava iskati male, manj prometne ceste, izogibava se velikim regionalkam, še posebej v zadnjih dneh pa sva previdna tudi pri zelo lokalnih cestah. Te so lahko v zelo slabem stanju al pa niti niso asfaltirane, kar vožnjo precej oteži. Druga skrajnost so sveže asfaltirane, še ne odprte regionalne ceste ali kake idilične kolesarske poti, ki se vijejo med sadovnjaki in polji, vožnja po teh je resničen užitek.
Tisti dan sva se po lokalni cesti odpeljala le nekaj kilometrov izven mesta. Oba sva si želela daljše ture a naju je zaradi poznega odhoda kmalu ujela tema. Le nekaj sto metrov naprej od zadnjega naselja sva na koncu polja ob gozdičku postavila šotor. Tja naju je napotil varnostnik, ki je sedel v avtu, parkiranem ob polju. Tam bo celo noč in brez problema lahko zakampirala na polju. Zapornica na koncu makadamske poti, njive na eni in polje na drugi strani ob polju pa varnostnik. Čudno …
