Tag Archives: panika

Prihod in prišlekova zmeda

Že prvi dan po pristanku na otoku je bil izredno zanimiv. S 25kg prtljage sem se privlekel iz letališča. Najprej pokličem Elo, deklino pri kateri sem zmenjen za prve dni prenočišča. Zamenjam SIM kartico na telefonu z malteško, ki sem jo kupil že januarja, ko sem bil prvič tu. Pokličem, a ne deluje. OK sem si misli, očitno bo treba dokupiti kredit in obuditi številko. Kupim kartico za 10€, napolnim račun in poizkusim ponovno. Še vedno ne gre. Pokličem na center za pomoč uporabnikom in povprašam kaj je narobe. Prijazen glas na drugi strani mi pove, da je moja kartica aktivna in da je vse v redu.

Na avtobusno postajo pred letališčem, na kateri čakam pride moj avtobus. Avtobus, ki pelje proti zahodnem delu otoka, proti mestu, kjer živi Ela. Kupim tedensko karto (6.5€ za cel otok Malta) in se usedem na avtobus. Z dvema nahrbtnikoma in torbo sem precej okoren.

Spet se posvetim reševanju problema današnjega prenočišča. Ponovno zamenjam SIM in poizkusim s slovensko. Na klic spet brez odziva. Odzivnik na drugi strani mi pove, da je številka odklopljena . Začne me skrbeti. Številko ti odklopijo če je že nekaj časa ne uporabljaš. Je Ela že odšla iz otoka? Me je potegnila za nos? Ponudba, da lahko pri njej gostim prvih nekaj tednov se je res zdela predobra. Pa tudi, punce ne poznam niti približno dovolj dobro, da bi lahko vedel kaj ima za bregom. Januarski obisk pri njej je bil precej poseben, pa tudi referenca, ki mi jo je pustila na Couchsurfing profilu ni bila običajna hvala in sladko ustenje. Torej sem na tujem otoku, s celim kupom prtljage in brez prenočišča. Menda ne bom že prvo noč spal pod mostom.

Po dobre pol ure premlevanja in spravljanja samega sebe ob živce ugotovim, da s tem pristopom ne bom rešil problema. Pokličem edinega Slovenca na otoku, ki ga poznam. Matej se takoj oglasi in po kratki razlagi situacije mi prijazno ponudi prenočišče pri njemu. Tam sem se povezal na internet in Eli poslal mail, naj me pokliče takoj, ko to prebere. V roku 20-ih minut me je poklicala in me pomirila. “Samo brez panike”. Naslednji dan sem se preselil k njej, v mestece na zahodnem delu otoka po imenu Bulgibba. Razloga za ne-delovanje telefona nisva ugotovila.