Počasi mineva en mesec odkar sem se vselil v moje prvo stanovanje na Malti, mogoče je čas, da o njem napišem kako besedo.

Po umirjenem začetku sem moj tretji teden na otoku posvetil divjemu iskanju stanovanja. Stanovanje v katerem prebivam sedaj sem našel s pomočjo kolegove sostanovalke. Na Malti dobrih stanovanj ni v izobilju in zato sem bil vesel vsake pomoči pri iskanju. Ko sem pršel na ogled, sta me sprejela dva Španca mojih let. Presenetila sta me z njuno zmožnostjo za kompromise ter splošnim interesom, da postanem njun cimer. Dva dni po vselitvi sem odšel na izlet v Barcelono. Na moje presenečenje sta mi rekla, da je jasno, da za ta teden ne plačam najemnine in mi jo ob koncu meseca nista zaračunala. Več kot pošteno.

Mnogo ulic nima hišnih številk, ampak imajo stanovanja svoja imena. To je sicer precej ljubko, a ne pretirano praktično, ko iščeš stanovanje. Stanovanja so velikokrat poimenovana po krščanskih likih (čeprav obstajajo tudi izjeme), naše je St. Anthony. Pritlično stanovanje je staro, kar sta omenila že pred ogledom. Zgornjemu sosedu je med zimo spustila cev za vodo, posledice so še vedno jasno vidne (lastnica je sicer obljubila, da bo to v kratkem prepleskano). Omet na stenah se počasi osvobaja in tu in tam v stanovanju srečaš kako živalco s katero si ne bi želel deliti svojega doma.

Arhitekturno je stanovanje podobno ostalim stanovanjem, v katerih sem bil. Dolgo in ozko, po dolžini pa razdeljeno na sobe. Za vhodom je predsoba, ki jo mi uporabljamo kot dnevno sobo, nato sledi mala prehodna soba, ki je neizkoriščena (ima le en kavč), sledi dolg hodnik, iz katerega je vhod v kopalnico in veliko sobo, na koncu pa je še jedilnica in kuhinja ter mala terasa. Moja soba je vzporedno z neizkoriščeno prehodno sobo. Meri okrog 2x5m in ima steklena vrata na mini atrij. Ta je očitno značilen za mediteransko gradnjo, opazil sem jih tudi v Španiji ter slišal, da jih imajo tudi na Portugalskem. Pogled imaš sicer le na 2m oddaljeno okno, a vseeno prinese vsaj nekaj svetlobe in zraka. Koristno je tudi zato, ker v sobo ne dobiš direktnega sonca torej se med poletjem soba segreje manj. Na ta atrij sta okni še iz kopalnice in večje sobe. Zanimiva je tudi končna terasa, ki je prav tako obdana z visokimi zidovi, tako da iz stanovanja nimaš prav nobenega razgleda. Stanovanje je prijetno hladno, verjetno ker je ukleščeno med ostale zgradbe, mogoče pa tudi zaradi značilnega malteškega kamna iz katerega je zgrajen.

Vzdušje v stanovanju je super, študentsko in sproščeno. V stanovanju smo trije stalni prebivalci, jaz in Španca, ki sta me sprejela. Eden izmed njih dela vsak dan (tudi med vikendi), drugi uživa še zadnje dni pred odhodom. Velikokrat imamo v stanovanju goste. Večinoma so španski, imeli smo pa že tudi dve slovenski couchsurferki. Trenutno gostimo tudi Italijana o katerem sem pisal v prejšnjem zapisu. Zadnjih nekaj dni nas je tako v stanovanju bilo 6 mladih moških na vrhuncu svoje seksualne moči, tako da koncentracija testosterona dosega opozorilne nivoje. Več kot očitno bo v stanovanje potrebno zvabiti kako sostanovalko.