Včeraj sem precej slučajno naletel na Italijana, ki je potreboval pomoč. Pred kratkim je namreč priletel na otok in ker je še brez stanovanja sem mu ponudil kavč.

Tudi sam še vedno kdaj pogledam po oglasih za sobe in stanovanja in tako sem predvčerajšnjim naletel na oglas, ki je iskal ljudi za deljenje sobe ali stanovanja. Ker je deljenje stanovanja najboljše izhodišče za dobro družabno življenje, širjenje obzorji in vzdrževanje nivoja tolerance sem se na oglas jasno odzval. Čez nekaj ur mi je odpisal, njegov plan je bil, da si še danes najde stanovanje in da bi ga rad delil z menoj. Povedal sem mu, da se meni ne mudi tako kot njemu in da, če želi, lahko nekaj časa spi pri meni.

Kasneje sva se dobila in zvečer je prinesel svoje stvari v moje stanovanje. V resnici sem se kar malo presenetil, ko sem v svoje stanovanje povabil popolnega neznanca. Tokrat le ni bilo po ustaljenem couchsurfing protokolu, nisem poznal njegovih referenc, nisem prebral njegovega profila, do popoldanske kave nisem niti vedel iz kje prihaja. Kot ponavadi sem bil precej paranoičen a kaže se, da je dečko zabaven, pošten in nasploh precej fajn.

Včeraj smo v skupaj z njim in španskima cimroma spili kako pivo in na hitro podebatirali. Tudi danes je po napornem dnevu v službi prav prijala njegova družba. Sprehodila sva se čez del mesta kjer živim, do obale, tam spila pivce in reševala svet. Neverjetno, kako dobro dene to. Rosario je Italian. Razlagal o situaciji v njegovi domači vasi, na jugu Italije, o problemih z mafijskimi družinami (ki so po njegovih besedah tam še kako žive in aktualne), o navezanosti mafije s politiko in tako naprej. Zdi se, da je dečko precej razgledan.

Na poti domov sva se ustavila še v trgovini z afriško hrano. Menila sva se z (temnopoltimi) prodajalci in strankami. O čudni zelenjavi, ki je bila razstavljena pred trgovino sva izvedela, da je verjetno iz osrednje Afrike, in da je “popolnoma naravna”. Govorili smo o treh različnih gomoljnicah, ki so se sončile pred trgovino. Vse tri menda lahko pripraviš na  podoben način kot krompir, večina pa je od krompirja bolj sladka. Za podrobnejši okus po treba to čudo še poizkusiti.

V zahvalo za kavč sem že drug večer jedel večerjo izpod italijanskih rok, kar je odlična izmenjava.