Pospravljanje delavnice na mali kmetiji

Pred kratkim sem zaključil drugo izkušnjo z Workaway-om na Novi Zelandiji. Dober teden dni sem preživel pri družini z veliko hišo, malo kmetijo in parimi sobami za oddajo. Tekom tega tedna sem opravljal različna dela okrog hiše.

Ko sem prispel v četrtek, me je pozdravila Fiona, lastnica kmetije. Predstavila me je Dean-u, njenemu partnerju. Oba sta Kivija srednjih let, ločena od njunih prvih zakoncev. Dean je velik mož Maori krvi, Fiona družina pa ima korenine  v Angliji. On se ukvarja z ribiškim turizmom, poleti v Novi Zelandiji, pozimi pa (že nekaj let) na ekskluzivnih jahtah bogatašev v severni Avstraliji. Ona skrbi za kmetijo in poleti za oddajo sob v hiši in apartmajev poleg nje. Z nami je živel še Rob, mož Dean-ove sestre.

Fiona in Dean sta imela veliko smole v življenju, še posebej v zadnjem letu. Že pred leti se je ponesrečila ena izmed Dean-ovih hčera, zaradi padca iz konja je ostala paralizirana. Kako leto kasneje je njegova druga, 7 let stara hčer umrla v prometni nesreči, ko se je prevrnil avto, ki ga je po polju doma vozil njen 10-letni prijatelj. V začetku letošnjega leta je Dean-ova mama bila odpeljana v bolnico. Bila je resno bolna in vedelo se je, da ne bo živela več dolgo. Obiskala jo je celotna družina, njen mož, Dean-ov oče, pa naj bi se začasno naselil v bližnji motel, da bi jo lahko obiskoval bolj pogosto. Med tem, ko je Dean urejal stvari pri recepciji motela je njegov oče stopil iz avtomobila in se napotil proti vhodu. na stopnicah mu je spodrsnilo in z glavo je udaril ob tla. Ko je to videl Dean, mu je hitel pomagati in zaradi napora pri dvigovanju si je poškodoval hrbtenico. Njegov oče je do danes v bolnišnici, paraliziran od vratu navzdol, njegova mama je umrla dan po incidentu. Poleg vseh teh nesrečnih zgodb sta v preteklem letu meda preživela še kup zlomov rok in udarcev v glavo, poškodovanih gležnjev … Res slabo leto. Tako je bilo razumljivo, da je bil mož precej resen in ne pretirano zgovoren. Vseeno sem ga tekom tedna nekajkrat ujel, da se je pošalil.

Z Rob-om sva tako pomagala predvsem Dean-u pri delu okrog hiše. Dvigovanje kakršnihkoli bremen zanj ne pride v poštev, prav tako prepogibanje in delo v čudnih položajih. Tako je vso fizično delo padlo na naju. Skoraj tri dni porabila za prenavljanje fug v tlaku po hiši, pospravila in uredila sva delavnico, premaknila nekaj luči in električne napeljave, uredila drenažo vode na parkirišču za hišo, urejala zelenje okrog hiše.

Jaz naj bi za prenočišče in hrano delal 5 ur na dan, vse dodatne ure pa naj bi dobil plačane. Že prvi dan sem se odločil, da bom delal dokler bosta delala Dean in Rob, kar je včasih naneslo tudi do 10 ur na dan. Dean me je izzval tudi z IT nalogo, ki jo več njegovih kolegov “strokovnjakov” ni uspelo rešiti. Če jo rešim, je dejal, mi kupi nov akumulator za moj avto.

Po dobrem tednu dni sem se odločil, da je čas za premik naprej. Akumulator sta mi zares kupila in vesel sem, ko avto vžge brez prigovarjanja. Poleg tega sem v večernih urah “hekal” notranjost avtomobila – odstranil srednjo vrsto sedežev in vgradil posteljo/mizo. Kljub podarjenemu akumulatorju in možnosti uporabe delavnice sem ob slovesu vseeno pričakoval še par 100$ gotovine za moje delo. Na moje rahlo razočaranje se to ni zgodilo. Vseeno se s tem nisem pretirano obremenjeval. Poslovil sem se, si pripravil zvočno knjigo za na pot in se usmeril proti Christchurchu. Na cilj sem prispel po kakih 8 urah vožnje. Končno sem lahko prebral SMS, ki sem ga prejel nekje med vožnjo. Pisala mi je Fiona in povpraševala po mojem bančnem računu, saj sta se po mojem odhodu premislila in odločila, da si nekaj dodatnega plačila vseeno zaslužim. Juhej!

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.