Pred prihodom v Novo Zelandijo sem si v glavo zapičil, da si bom na otoku kupil kombi v katerem bom živel naslednjih nekaj mesecev in med tem prepotoval celotno državo. Idejo mi je zasejala kolegica, ki je pred dobrim letom prav na tak način potovala po državi.

Po parih  mesecih slabo plačanega dela, sem uspel privarčevati nekaj cekinov. Začel sem zbirati informacije o tem kako kupiti avto, na kaj biti pozoren in kako se izogniti morebitnim problemom. Za oglasi sem gledal predvsem po spletu, včasih pa tudi po oglasnih deskah v hostlih in drugih lokacijah. Vedel sem, da je dober čas (in kraj) za nakup avtomobila, saj se turistična sezona končuje in Christchurch je velikokrat izstopna točka za mnogo turistov. Po drugi strani pa sem bil rahlo skeptičen glede kupovanja avtomobila od popotnika, saj te avtomobili običajno pogosto menjajo lastnika in so posledično slabo vzdrževani. Alternativa je bila nakup kombija od enega izmed mnogih gradbincev v mestu.

Po mesecu in pol iskanja in preizkusu kakih 10-ih vozil mi je iskanje začelo počasi presedati. Res je, da se mi ni nikamor mudilo in da je hiter nakup lahko napaka, a vseeno sem želel opraviti s tem. Našel sem par iz Nemčije, ki se je po državi potepal kake 6 tednov. Avto sta kupila, ker sta (s prijatelji) ugotovila, da je najem avtomobila za ta čas precej dražje, kot nakup. Avto sem si ogledal in ga preizkusil in ker mi je bil všeč, sem izrazil resno zanimanje. Pred prodajo sta se odločila, da bi rada šla še na poslednji izlet, zato smo se dogovorili, da se dobimo teden kasneje. Njun povratni let je bil v ponedeljek zjutraj.

V tednu, ko sta Nemca potovala po Kaikuri, sem si ogledal še nekaj avtomobilov. Nekaj izmed njih je bilo sumljivih, eden pa je bil primerljive kvalitete za precej manj denarja. V ponedeljek, ko naj bi se dobil z Nemcema, sem imel precej stresen dan. Razmišljal sem ali sem se odločil prav ali naj izberem drugega, ali pa naj celo kupim oba in enega izmed njiju prodam. Mogoče bi mi celo uspelo narediti nekaj sto dolarjev profita, saj je bil prodajalec v precejšnji časovni stiski in zato v slabem pogajalskem položaju. Na koncu sem odločitev odlašal dovolj časa, da so cenejši avto prodali drugemu kupcu. Tako mi je ostal avto, za katerega sem se (približno) odločil pred tednom dni.

Pred nakupom smo avto peljali k avtomehaniku, ki je avto pregledal. Ugotovil je nekaj nekritičnih pomanjkljivosti, ki so mi dale vzvod za dodatno pogajanje za ceno. Zaradi poznega prihoda Nemcev, čakanja pri pregledu in nekaj dodatne zmede in miskomunikacij smo za prepis lastništva lovili odpiralni čas zadnje odprte pošte v Christchurchu.

Avto sedaj imam. Še vedno pa ne vem ali sem se dejansko odločil prav.