Pride čas, ko je zadosti poležavanja, poslušanja podcastov in smiljenja se samemu sebi. Danes je bilo dovolj.

Vstal sem zgodaj, si pripravil zajtrk in čaj. Ker kaže, da bom v Maleziji ostal vsaj še nekaj dni ali nekaj tednov, sem si kupil lokalno SIM kartico in se podal v mesto. Misija dneva je bila najti hostel, ki bi mi bil pripravljen mojo pomoč poplačati z brezplačno namestitvijo. Že včeraj sem se dogovoril z enim od članov CouchSurfing-a, da lahko nekaj časa ostanem pri njemu. Njegovo stanovanje je precej izven mesta in med tem, ko ga ni doma, ne bi mogel ostati v njegovem stanovanju. Zato bi bilo moje bivanje pri njemu rahlo nerodno (tako zame, kot zanj). Odločil sem se, da vložim vso energijo v iskanje alternative. Kljub tropskem vremenu sem si obul čevlje, saj sem pričakoval veliko hoje. Dejansko sem dobil veliko sezuvanja (glej zapis o čevljih iz Tajske). Hostli v kitajski četrti, kjer sem iskal, so si zelo blizu. Po nekaj urah iskanja sem imel kup NE-jev, pa tudi nekaj “mogoče, pošlji email”. Tako sem tudi storil.

V domač hostel sem se vrnil v poznih popoldanskih urah. Upravnik tega hostla mi je povedal, da trenutno ne potrebujejo pomoči, da pa bodo to verjetno potrebovali v januarju. Predvidevam, da me takrat ne bo več tu, čeprav sem dobil informacije, da je december in prva polovica januarja na Novi Zelandiji bolj “mrtev čas”. Tako razmišljam, da bi bilo mogoče bolje, da na delo počakam v cenejši Maleziji.

Razmišljam tudi o obnovitvi svojega Workaway računa, ki se mi je (nesrečno) iztekel pred le nekaj dnevi.

Za večer planiram udeležbo na CS srečanju, kjer bom morda spoznal koga, ki mi lahko še polepša (ali olajša) postanek v Kuala Lumpurju.