Beseda današnjega dneva je čakanje. Po dolgi noči in spanju do 12h sva šla do avtobusne postaje,kjer sva kupila vozovnice. V Pai, mesto kamor sva bila namenjena se je odpravljalo še cel kup drugih turistov in potnikov. Najbolj zgodnje vozovnice so bole za bus čez 4 ure. Tako sva se namestila v čakalnico in kradila bogu čas. Malo pred odhodom sva se odločila, da greva še na kosilo in na koncu se nama je skoraj mudilo. Tipično. :)

Vožnja z minibusom je bila pričakovano neudobna. Poleg malo prostora pa je voznik, sploh v zadnjih kilometrih, vozil precej noro. Po zavitih ovinkih je bila celotna cesta naša. 

V Pai sva prispela zvečer in se hitro zaljubila v vasico. Stare pritlične hiše v ulicah, ker skoraj ni prometa. Tudi zrak je bolj hladen in lažji. Po namestitvi v hostel sva šla na večerjo in pivo, sedaj pa na (ne)zasluženi počitek.