Na potovanjih in selitvah kot je tale običajno doživljam veliko dobrih in lepih stvari. Pridejo trenutki odličnega počutja, skoraj blaženosti in popolnega miru. En tak trenutek sem opisal v zapisu Skrivnosti življenja na osamljeni plaži. Ne bi pa bilo pošteno, če bi rekel, da je vedno tako. Pridejo trenutki slabosti, ko panično razmišljam o vseh možnih slabih scenarijih. Da mi ukradejo denar, da mi ne odobrijo vstopa v kako državo, da hudo zbolim ali me požre morski pes. Od takega razmišljanja hitro ostaneš paraleliziran, zapleteš se v spiralo, ki vodi samo navzdol. In kljub temu, da se zavedam, da tako razmišljanje ne vodi nikamor, je včasih tezko obrniti misli navzgor. In o tem neradi govorimo (in poslušamo) a verjetno je za vsako zgodbo uspeha skrito veliko nepovedanih zgodb neuspeha, dvomov in brezpredmetno skrbi. 

Zadnje nekaj dni uživamo smisel življenja po navodilih Zmelkoow. Naša mala plaža je na otoku po imenu Ko Samet. Nameščeni smo v majhnih bungalovih, plaza je nekaj metrov stan, v gozdičku pa bar, kjer strežejo super hrano in hladno pivo. Se človek skoraj vprasa, s čim si je to zaslužil :)

Današnji dan se zaključuje super. Jin s tonikom na peščeni plaži v dobri družbi.

Tekom dneva smo v glavnem potovali. Najprej čez Bankok, nato pa z busom in čolnom do otoka. Spimo v malih bungalovih 10m od plaže. Za 10e na noč. Pošteno.

Po celodnevnem čekiranju mesta smo s družbo zvečer šli na couchsurfing srecanje. Ob mizi je sedelo okrog 50 ljudi. Med njimi sem spoznal Filipinko, Brazilsko, Šveda, Nemca, Francoza, Tajko in Tajca…

Taksi čemer to sem si (spet) delil s 3-i popolnimi  neznanci. Druženje se nadaljuje.

Danes sem spal do 12h (moj izgovor je jet lag), potem pa sva z Joakimom šla do hostla, kjer je bil Zoltan. Sledilo je kosilo, pivo, vandranje po mestu, pivo, vožnja z ladjico, …