Prvo novo leto izven domače Evrope.

Letos sem polnoč pričakal v kratkih hlačah pod enkrat najvišjima stolnicama na svetu: Petronas towers. V parku pod stolpnicama je bil koncert in čeprav so se  proti tej lokaciji valile reke ljudi, je bilo po zelenih gričkih še vedno dovolj prostora za posedanje na travi.

Za novoletni večer nisem delal velikih planov. Predvideval sem, da se bom dobil z Mauricio-m, kolegom iz Costa Ricke in z Joachim-om. Med večerjo sta me ogovorila dva turista, par iz Irske/Kanade. Predlagala sta mi trgovino s poceni pivom, ki sem jo sicer že poznal. Ob pijači smo se zagovorili in povedala sta mi svojo zgodbo o popotovanju po Novi Zelandiji, delu v hostlih in njuni trenutni zaposlitvi: vodenju B&B-ja na Irskem.

Bolj, ko se bližala polnoč, bolj medli so spomini. Malo pred tem smo se premaknili iz Kitajske četrti v park in si našli svoj griček. Ob polnoči smo uživali v ognjemetu, kmalu po tem pa smo se (menda) počasi odpravili proti domu.

V novem letu ti, dragi bralec, želim veliko norih dogodivščin in globokih prijateljstev.