Na petkovem Couchsurfing sestanku je padla ideja, za izlet v Malacca-o. Tako sva se v soboto, po kosilu, z novo znanko počasi napotila proti avtobusni postaji.

Za dve uri trajajočo pot z avtobusom sva odštela vsak po 10RN (cca 2€). V mesto sva prišla v poznih popoldanskih urah in se namestila v hostlu. Večerni sprehod naju je vodil v center mesta, nato pa po ulici Jonker, prepolni z, večinoma azijskimi turisti. V eni od restavracij sva se ob dragem pivu zaklepetala z verjetno 60+ letnim popotnikom iz Velike Britanije. Kasneje sva pogovor nadaljevala ob rečnem obrežju, kjer sva lahko užila malo več miru.

Nedelja tokrat ni bila namenjena počitku. V ponedeljek sem planiral zgoden odhod, zato sva želela ta dan dobro izkoristiti. sprehodila sva se čez celo mesto, si še enkrat ogledala star del mesta. Malacca/Melaka je mesto z bogato zgodovino. Že v 15 stoletju je mesto slovelo kot velika trgovsko mesto s tržnimi povezavami na Kitajsko in po Arabskih ozemljih. V letih 1509 in 1511 so mesto napadli Portugalci in ga v drugem poizkusu tudi zavzeli. Še danes lahko v mestu najdemo Portugalsko manjšino. Kakih 130 let kasneje so mesto zavzeli Nizozemci in oblast nad njo držali okrog 150 let. Ob koncu 18 stoletja, ko je Francija zavzela Nizozemsko, so te izgubili kontrolo tudi nad Melako. Kljub dejstvu, da je v tem času mesto že izgubilo velik del svojega vpliva v regiji, so oblast nad mestom z veseljem prevzeli Angleži, ki so imeli kontrolo nad ostalo Malezijo.

Ogledala sva si mestne ulice in se sprehodila mimo pomorskega muzeja proti bližnjemu otoku. Tam sva si ogleda veliko mošejo, jaz pa sem se zaklepetal s prostovoljcem, ki je obiskovalcem razlagal o mošeji in Islamu. Zanimivo spoznanje mi je bilo, da Islam uči tudi o mnogih prerokih, ki so osrednji del Krščanskih naukov. Konkretno o Jezusu, Mariji, Adamu, Noe-tu, Abrahamu …

Nazaj proti mestu sva se peljala na štop. Sprehodila sva se še do griča z razgledom in vojaško utrdbo ter kasneje do gozdička, ki naj bi bilo največje kitajsko pokopališče zunaj Kitajske.