Tag Archives: napier

Izgubljen zapis – oljke in Te Mata

Po neobičajno dolgih parih tednih miru na blogu ste mi nekateri poslali sporočilo, če sem še živ in če sem popolnoma obupal nad blogom. Vaših sporočil sem bil (kot ponavadi) izredno vesel. Lepo je dobiti občutek, da berete o mojih popotovanjih, še lepše je, ko moj zapis vzbudi dodatno zanimanje in poraja vprašanja (ta so vedno dobrodošla spodaj, v komentarjih, preko emaila, družbenih omrežji ali preko poljubnih drugih kanalov).

Dolga tišina je bila posledica rahlih tehničnih tehničnih težav na blogu, udežbe na tečaju ter pomanjkanja časa pred tečajem. Nekje v koncu septembra sem sicer napisal en zapis, a se je zaradi tehničnih težav izgubil na smetišču interneta.

Hiter povzetek tega zapisa in nekaj pripadajočih slik objavljam spodaj; Continue reading Izgubljen zapis – oljke in Te Mata

Napier

Danes se izteka prvi teden odkar sem živim v Napier-ju, malem sončnem mestecu na zahodni obali severnega otoka. Po prekratkem času v Nelson-u, ki mi je bil izredno všeč, sem sedaj vesel, da sem se vseeno premaknil na severni otok, saj mi je to mesto prav tako izredno všeč.

Mesto je bilo ustanovljeno okrog leta 1851, o pokrajini tu pa je pisal že Kapitan Cook, ko je leta 1769 plul ob južni obali otoka. Leta 1931 je mesto porušil velik potres in v letih po tem so v mestnem jedru zgradili veliko stavb v Art Deco stilu. Tekom naslednjih desetletji so nekaj izmed teh stavb prenovili in predrugačili a veliko izmed njih je ostalo nespremenjenih. Dovolj, da so v 90-ih letin prejšnjega stoletja ta unikaten stil mesta prepoznali in stavbe zgodovinsko zaščitili in obnovili.

Mesto danes nosi prijeten občutek. Stavbe z zgodovino na ulicah pa umirjen promet ter široki pločniki. Zdi se, da je v primerjavi z drugimi mesti (na južnem otoku) Napier precej bolj narejen za pešce in kolesarje. Svoj čar mu daje tudi neskončna plaža črnega proda in visoke palme po ulicah in parkih.

Sam sem zadnje dni v veliki meri preživel v hostlu in na sprehodih po mestu. V zadnjem tednu sem dobil delo le dvakrat ali trikrat, saj je žal sezone obrezovanja grozdja konec. Verjamem, da v naslednjih dneh  vseeno najdem kako bolj redno delo. Vseeno mi je življenje v trem mestecu precej všeč. Verjetno k tem precej prispeva lepo sončno vreme in vonj po pomladi, po pravici povedano pa je tudi hostel in atmosfera v njem precej super. Poleg tega najemnina ni pretirana in celo internet je pohvalno dober in celo brezplačen (in neomejen). V tem mestu ostanem predvidoma še kake tri tedne, saj imam v začetku oktobra plan za premik v severni del države.