Obisk!

V četrtek, 2. novembra sem dobil obisk. Kolegica iz Kranja je priletela na NZ, kjer bova v naslednjih treh tednih skupaj obdelala severni otok.

Pobral sem jo v Aucklandu, kjer sva se prvi dan sprehodila po mestu, zvečer pa ob kartonu piva šepetajoče nadoknadila vse kar se je dogodilo v zadnjem letu. Naslednji dan sva se prestavila v drug hostel, ker je bil najin popolnoma zaseden in tako nisva mogla podaljšati prenočišča. Ker je bil nov hostel malo ven iz centra, sva si za premik vzela kako dobro uro. Tam sva odložila prtljago, nakar sva se preko vulkanskih gričov vrnila nazaj v mesto, kjer sva obiskala eno od brezplačnih galerij. Umetnin res da nisva razumela, arhitektura stavbe pa nama je bila precej všeč. Po tortici in vrnitvi domov sva si si privoščila veliko skledo makaronov, saj sva se ta dan res do dobrega nahodila (kakih 15km).

Za naslednji dan je bil v planu srečanje z nekdanjim učiteljem fizike. Bivši Izlačan se je na Novo Zelandijo z družino preselil preselil pred kakimi petimi leti. Pobral naju je pred hostlom od koder pa smo se odpeljali na One Tree hill – še enega od priljubljenih gričov z lepim razgledom nad mesto. Vreme sicer ni bilo idealno, a razgledi na ogromno mesto so vseeno bili lepi. Preden sva se z avtobusom odpeljala naprej proti severu smo spili še kavo v kavarni na eni izmed aucklandskih plaž.

Avtobus naju je peljal proti Whangarei-u. Med štopanjem proti Aucklandu par dni pred tem me je namreč pobral Kivi iz tega mesteca, ki mi je ob koncu vožnje dal njegovo poslovno vizitko in ponudil prenočišče na njegovi kmetiji, če bom še kdaj v bližini. Poklical sem ga in izkazalo se je, da možak dejansko ni blefiral.

Prišel je po naju v mesto, nato pa smo se odpeljali do njihove kmetije kakih 15 km stran. Ker so prav na ta dan praznovali Guy Fawkes day smo se kmalu po prihodu pripravili za premik. V avto smo naložili veliko hladilno skrinjo s pivom ter nekaj škatel pirotehnike. Guy Fawkes je leta 1605 poizkušal razseliti angleški parlament, umoriti kralja James-a 1. in na kraljevi prestol vnesti krščanskega vladarja. Ujeli so ga 5. novembra, v kletnih prostorih palače Westminster, kjer je stražil sobo polno smodnika. Njegovega neuspelega načrta se Angleži s kresovi spominjajo vsako jesen, njegov lik pa je bil tudi inspiracija za film V for vendeta.

Tako smo se odpeljali na drugo stran mesta, po poti pa smo se ustavili še v restavraciji na večerji. Ko smo prispeli smo se znašli na mali zasebni zabavi z enim največjih kresov v zgodovini kresovanja (no ja, skoraj). Res všeč mi je bilo, da ta “prvomajski” praznik preživljam v pristnem okolju, v družbi lokalcev pa tudi prijateljice iz domačih krajev. Domov smo se vrnili nekako po zaključku ognjemeta.

Naslednji dan pa je bil prav tako precej pester. Po zajtrku smo nahranili nekaj tednov stare teličke, nato pa sta najina gostitelja skočila v mesto po opravkih, midva pa sva se sprehodila na bližnji hrib. Ko sva se vrnila nas je peljal še do soseda, kjer nama je predstavil molžo krav na srednje veliki (cca 350 krav) NZ kmetiji. Po povratku sva imela prav tako priložnost jahanja in negovanja njunih konj nato pa smo se mastili ob odlični pojedini in dokončno izpraznili hladilnik s pivom.

Dela na NZ

Na Novi Zelandiji sem sedaj kakih 10 mesecev . V tem času sem malo pohajal, večino časa pa sem namenil delu. Ker sem želel živeti in delati po celi državi, sem službe menjal precej pogosto. Nekatera izmed spodaj naštetih del so bile različne naloge, katere sem opravljal za istega delodajalca.

  • Asfaltiranje dovoza
  • Dekonstrukcija hiše
  • Pripravljanje za temelje
  • Urejanje vrta
  • Izdelovanje cistern za vodo
  • Vožnja dvigala
  • Čiščenje stavbe med izgradnjo
  • Razkladanje transportnega kontejnerja (parket)

 

  • Nakladanje transportnega kontejnerja (vino)
  • Čiščenje hiše z laboratorijem za proizvodnjo Metamfetaminov
  • Obrezovanje trte
  • Delo na žagi

 

  • Pospravljanje sob v hostlu
  • Čiščenje prostorov v hostlu
  • Čiščenje posode v kuhinji

 

  • Pospravljanje sob v hotelu
  • Pobiranje umazanih in dostava čistih rjuh in brisač
  • Zalaganje vozičkov čistilk
  • Kopanje jam za vodovod
  • Dostava polen za kurjavo

 

  • Pospravljanje in čiščenje delavnice
  • Popravljanje električne napeljave
  • Čiščenje strehe
  • Urejanje vrta
  • Sanacija fug med ploščicami
  • Urejanje drenaže

 

  • Delo v polnilnici vode
  • Razkladanje transportnega kontainerja (gradbeni oder)
  • Obrezovanje oljk

 

  • Delo v polnilnici limončela
  • Obrezovanje oljk
  • Pletje okrog sadnih dreves
  • Čiščenje in urejanje namakalnega sistema

Po vsem tem delu mislim, da je čas za pošten izlet :)

Podnebje v paradižu

Zadnja dva tedna preživljam v majhnem mestecu na severu države – Kerikeri. Mestece je ob popularnem Bay of Islands, ki je menda eden izmed lepših delov severnega otoka. In res, narava tu je krasna, poleg tega pa smo zadnje čase imeli tudi precej sreče z vremenom. V deželo prihaja pomlad in dnevi postajajo vse lepši. Continue reading Podnebje v paradižu

Skupinska pojedina

Prejšnjo soboto smo v hostlu kjer trenutno bivam imeli skupno večerjo. Duh večerje se je čutil že od jutra, saj so bile kuhinje polno zasedene praktično cel dan. V zadnjih urah pred začetkom je bilo (jasno) še najbolj divje, a k sreči sem sam to predvidel in se mi ni bilo treba gužvati v vroči kuhinji.

Okrog sedmih so se namensko postavljene mize začele šibiti pod težo dobrot. Dejansko so mize kar dobro držale, saj so kvalitetna Kitajska roba. Kakorkoli, ko so vsi končali s kuho in prinesli svoje jedi na skupno mizo, je skrbnica hostla otovorila pojedino. V le nekaj sekundah se je nabrala dolga vrsta lačnih ust (in rok, nog, želodcev in ostalih delov teles). In kljub dejstvu, da praktično nihče od prisotnih ni bil Balkanec (velika večina je bilo Nemcev, nekaj Angležev ter par Francozov), so se v hrano zapodili, kot da bi prišli iz tlake. Na krožnike so si vsi nadevali kolikor je le šlo, pri tem pa mešali vse jedi na mizi. Nekateri so se v vrsto postavili z dvema krožnikoma, celo skrbnica, ki je bila prva v vrsti, je pod ramo stiskala ogromen tuperware, kamor si je verjetno shranila hrano za malico naslednjega dne.

Le redkim se nam je zdel prizor rahlo bizaren in smo ob praznih krožnikih mirno počakali pri svoji mizi. Ko smo kasneje prišli do bifeja, je bila marsikatera posoda že prazna a smo bili siti že samo zaradi naše moralne superiornosti (kako snobovsko, kajne?). Dejansko smo tudi mi dobili dovolj hrane in za razliko od nekaterih ostalih, nas po pojedini vsaj niso boleli trebuhi.

Po drugi strani pa bi človek pričakoval, da bodo ljudje tudi v vlogi kuharjev bolj skromni (škrti), kot se je dejansko izkazalo. Nekateri s(m)o sicer pripravili preproste jedi, kot so Brusketa, Funšterc, mlečni napitek ali belgijski vafelj so bile tudi te, odličnega okusa. Nekateri pa so se potrudili še bolj in si privoščili tudi finančno večji zalogaj. Tako je bilo na mizi moč videti čorbo z morskimi sadeži, lazanje, mesne kroglice in štrudel(j?).

Po večerji je sledilo še skupinsko pomivanje posode, jaz (kot neuradni uradni fotograf) pa sem uredil in za skupno rabo objavil svoje fotografije.